Perovskija ali ruski žajbelj - Klub Gaia

Perovskija ali ruski žajbelj

Meta Šepic, dipl. inž. agr. in hort.

Rastlina azijskih step, ki ni niti doma v Rusiji niti botanično ne pripada rodu žajbljev (Salvia), v zasaditvah pogosto zamenja pravo sivko. Na sivko spominjajo njena klasasta socvetja, polna modrih cvetov, in grmasta razrast s sivo-zelenimi poganjki in listi.
Perovskia atriplicifolia je bila prvič opisana leta 1848 in originalni primerek, ki ga je nabral botanik William Griffith v Afganistanu, še danes hranijo v herbariju kraljevega botaničnega vrta Kew. Perovskijo lahko najdemo v naravi v stepah, na pobočjih hribovitih predelov JZ in osrednje Azije: na zahodu Kitajske, v Pakistanu, Afganistanu, Iranu, v Turčiji in v nekaterih predelih vzhodne Evrope. Poleg nekaj osnovnih vrst, ki se v naravi rade križajo med sabo, so vrtnarji selekcionirali mnogo novih sort, ki so danes na tržišču. Daleč najbolj pogosta v zasaditvah je sorta' Blue Spire', z izrazito modrimi socvetji, grmičasto pokončno razrastjo in sivimi poganjki ter listi.

Spominja na sivko

Do 1,2m visoka pokončna in razvejana trajnica, ki spominja na grmovnico, s svojimi sivo-zelenimi poganjki in nasprotno razvrščenimi listi ter lila modrimi klasastimi socvetji spominja na sivko. Botanično sta si v sorodu, saj obe spadata v družino ustnatic. Tako kot njeni sorodniki ima tudi perovskija v prerezu kvadratno steblo in nesimetrične cvetove v socvetjih, ki zelo privlačijo čebele. Listi so aromatični, če jih zmečkamo. Najbolj so privlačni njeni modri cvetovi, nameščeni v socvetjih,  ki se odpirajo med junijem in oktobrom. 

Gojenje in razmnoževanje

Perovskija je nezahtevna trajnica, ki dobro uspeva na različnih vrstah tal. Rada ima sončna mesta, na senčnih lokacijah se dolgi poganjki radi poležejo. To lahko rešimo z vršičkanjem poganjkov ali z izbiro primernih sosedskih rastlin, ki ji bodo pomagale stati pokonci. Je neobčutljiva za hude zime in pozebe. Globoke in dobro razvejane korenine ji omogočajo preživeti tudi zelo sušna in vroča poletja.  Gojimo jo lahko samostojno, v skupinah, v gredah ali loncih, najlepše pa pride do izraza v mešanih zasaditvah trajnic in trav. Ker tolerira slan veter, dobro prenaša bližino morja, je primerna tudi za obalne zasaditve.

Razmnožujemo jo lahko s potaknjenci mladih poganjkov spomladi,  ali poleti s potaknjenci iz olesenelih poganjkov. Ker ima rastlina samo en koreninski vrat, iz katerega se šopasto razraščajo poganjki, je z deljenjem ne moremo razmnoževati. Vrste lahko razmnožujemo tudi s semenom, ki pa za uspešno kalitev nujno potrebuje hladno obdobje. Sejemo torej jeseni na prosto, ali seme shranimo v hladilniku in posejemo spomladi.

Uporaba

Perovskijo so tradicionalno uporabljani kot zdravilno rastlino, danes se njeni užitni cvetovi pogosto uporabljajo v kulinariki. Njihova modra barva je surovina za izdelavo tekstilne barve. Posajena v vrtu privlači čebele, ptice in metulje, z njo delamo poleti modre in pozimi srebrne poudarke v barvnih kombinacijah. Zaradi hitre rasti in tolerance na vse vrste pogojev je ena od rastlin, ki jo priporočajo za fitoremediacije – za odstranjevanje strupenih snovi iz onesnaženih tal.

Ali veste?

Rastlina cveti na enoletnih poganjkih, zato jo porežemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Za nizko in gosto rastlino krepke rasti  jo porežemo maja, pred cvetenjem, do polovice višine, zato bo zacvetela  nekoliko kasneje.
Za komentiranje se prijavite