Javorji za manjše vrtove - Klub Gaia

Javorji za manjše vrtove

Izidor Golob, inž. agr.

Tri ali štiri vrste javorjev poznamo kar iz domačih gozdov, a v  manjšem vrtu se s svojimi robustnimi postavami ne morejo harmonično uskladiti z ostalim rastlinjem. Zato pa so v ponudbi sorte manjše rasti, ki so privlačne po svoji naravno bolj pritlikavi rasti, predvsem pa pritegnejo z obliko in barvo listja. Mnoge sorte so barvite vse leto, vsekakor pa vse zaživijo s spremenljivo jesensko orbarvanostjo listja.
Med nežno zelenim listjem japonskega javorja (Acer japonicum) so cvetni nastavki, kar ob lepoti obeta tudi nekaj semena, za morebitno domačo setev.
Med nežno zelenim listjem japonskega javorja (Acer japonicum) so cvetni nastavki, kar ob lepoti obeta tudi nekaj semena, za morebitno domačo setev.
Dve leti stari sejančki pahljačastega javorja imajo izrazito obarvano mlado listje, ki bo vsaj pri nekaterih  ohranjalo barvo tudi čez poletje, zanesljivo pa se vsi jesensko dodatno polepšajo.
Dve leti stari sejančki pahljačastega javorja imajo izrazito obarvano mlado listje, ki bo vsaj pri nekaterih ohranjalo barvo tudi čez poletje, zanesljivo pa se vsi jesensko dodatno polepšajo.
Posebnost sivega javorja (Acer griseum) je čokoladno rdeča skorja, ki se lušči v tankih lističih. Tridelno listje se jeseni obarva v odtenke oranžnega do temno rdečega.
Posebnost sivega javorja (Acer griseum) je čokoladno rdeča skorja, ki se lušči v tankih lističih. Tridelno listje se jeseni obarva v odtenke oranžnega do temno rdečega.

Najlepši so pahljačasti

Med več kot sto vrstami javorjev je v vrtovih gotovo najbolj priljubljen pahljačasti (Acer palmatum), ki zraste v grm ali manjše drevo, vendar ni avtohton. Zato mu tudi naše podnebje ni vedno všeč – letošnje poletje je bilo zanje ponekod prav težavno. Vsemu navkljub nas vedno znova premami njegova lepota in mu poskušamo v vrtu najti pravo mesto in ugoditi njegovim zahtevam. Pahljačasti javor je namreč doma iz Koreje in Japonske, kjer v naravi raste predvsem v vlažnejšem ozračju kot je naše, v rahlo kisli in dobro s humusom založeni prsti, kjer ni nikoli suše. Zato v vrtu ne uspeva kjerkoli in ob term se najbolje počuti v soseščini s trajnicami in iglavci, všečno pa je tudi druženje več sort pahljačastih javorjev.

Izbiramo med drugimi vrstami

S  sev. Japonske izvira vrsta Acer japonicum, ki pri sorti 'Aconitifolium' izstopa z razrezanimi listi s kar po 9 - 12 roglji. Čez poletje zeleni listi preidejo jeseni v rjavo-rdečo. Isti vrsti pripadajoča sorta 'Aureum' ima dlanasto krpaste rumeno-zelene liste, ki so občutljivi na močno sonce, zato je primeren za polsenco. Tridelni listi sivega javorja (Acer griseum, listi so na spodnji strani srebrno sivkasti) jeseni pordijo, doma pa je v osrednji Kitajski. Že na dve ali tri leta starih vejah se gladka rjava skorja lušči v tankih listih, kar je posebna privlačnost v zimskem času. Tudi vse vrste, katere pogosto zaradi zanimivo pisane drevesne skorje imenujemo kačji javorji (med njimi Acer grosseri, Acer pensylvanicum ter podobni), niso pretirano bujne rasti in jih zato lahko sadimo tudi tam, kjer je na voljo manj prostora. Izhodiščna vrsta javorja jesenovca (Acer negundo) je sicer zelo bujna, toda pisanolistna oblika je manj raščava in tudi z rednim pomlajevanjem jo lahko ohranjamo v mejah vrtnih razsežnosti. Pogojno je lahko v vrtu dobrodošel gost celo ostrolistni javor, Acer platanoides, kot sorta 'Globosum' s kroglasto krošnjo.

Začne se s setvijo

Če sami sejemo semena rdečelistnih pahljačastih javorov, bo med novimi rastlinami gotovo nekaj takšnih z obarvanim listjem. Verjetno bo barva izrazitejša pri mladih poganjkih. Skoraj zanesljivo bo listje zanimivo barvito po oktobrskih mrzlih nočeh, vendar so podrobnosti pri vsakem osebku nekoliko drugačne. Tudi najpreprostejši zelenolistni primerki so jeseni mikavni zaradi barve listja, a vse rastline niso enako intenzivno obarvane. Podobno pestrost dednih zasnov moramo vzeti v zakup tudi takrat, ko nabiramo semena pri sortah s posebno krepko narezanimi listi. Ne glede na tveganje pa je vredno poskusiti s setvijo. Pri vseh javorjih najbolje kali sveže nabrano in nepresušeno seme, ki je vso zimo izpostavljeno toplotnim spremembam in naravni mokroti. Sejemo lahko v posode ali tudi na prosto, vedno pa moramo mlado setev opazovati in ustrezno ukrepati.

Ali veste?

  • Pahljačastim javorjem je pri nas težko prenašati ozračje suhega poletja, zato jim prija, če jih občasno popršimo, ko zalivamo vrt. Če je prst presušena, jih seveda tudi zalijemo.
  • Praviloma pahljačastih javorov ne obrezujemo, saj že po naravi ustvarijo za sorto značilno obliko. Če je potreben morebitni oblikovni popravek, obrezujemo poleti, najbolje po končani prvi vegetaciji.
  • Zaradi slikovitosti in voljne prilagodljivosti pahljačaste javorje pogosto vzgajajo v posdodah kot bonsaj.
  • Zelo jim bo všeč, če jim podobno kot slečem, postrežemo z gnojili, ki ne vsebujejo kalcija. Hvaležni so tudi za zastirko in vsakršen dodatek organskih gnojil.
  • Nabiramo ravnokar zrelo seme, ki ga takoj sejemo, da na prostem prezimi.
Za komentiranje se prijavite