Konec poletja je pravi čas za razmnoževanje grmovnic s potaknjenci. Navadno uporabimo pololesenele potaknjence.
Katere razmnožujemo s potaknjenci
S potaknjenci lahko razmnožujemo
večino grmovnic in grmastih zelišč. Najboljši čas za razmnoževanje s pololesenelimi
potaknjenci je konec poletja in zgodnja jesen. S tem načinom razmnožujemo npr.:
panešpljico (Cotoneaster), sivko (Lavandula), petoprstnik (Potentilla), rožmarin (Rosmarinus), medvejke (Spiraea), nekatere vrste brogovit (Viburnum), bršljane (Hedera), kosteničevje (Lonicera) in še nekatere druge.
Postopek priprave potaknjencev
Razmnoževanje s potaknjenci je vegetativno razmnoževanje, kar pomeni, da
uporabimo del odrasle rastline in tako zagotovimo enake lastnosti mladim
rastlinam kot je obstoječa. Za razmnoževanje izberemo zdrave in močne poganjke
brez cvetnih nastavkov, dolge cca 10 cm. Manjše liste pustimo, večje pa
razpolovimo, da zmanjšamo izgubo vlage. Potaknjencev ne sadimo kar direktno na
vrt, ampak najprej v lončke. Te napolnimo s posebno fino zemljo za potaknjence
in sejančke Bio Plantella Start, visokokakovostno zemljo iz
najkakovostnejših šot, ki s posebej prilagojeno sestavo omogoča hiter razvoj
koreninskega sistema. Kombinacija šot skrbi za optimalno zadrževanje vode v
zemlji, fino mleta struktura ustvarja
idealno razmerje zraka in vode v območju korenin, da se te lahko pravilno
razvijajo.
Najpomembnejše je, da za potaknjence izberemo popolnoma zdrav vrhnji poganjek
letošnje rasti. Lahko iz daljšega poganjka
narežemo več potaknjencev tako, da poganjek razrežemo na koščke, od
katerih ima vsak na koncu vsaj po en list.
Prašek za boljše ukoreninjenje
Poganjek s suhim spodnjim delom
pomočimo v prašnato sredstvo za boljše ukoreninjenje Plantella Rhizopon II, ki
pospešuje rast korenin delno olesenelih potaknjencev. Iz tega
sredstva se stimulatorji rasti sproščajo postopoma, kar omogoča enakomerno
nastajanje novih korenin.
Približno četrt potaknjeca potisnemo
v lonček in zasujemo z zemljo, lonček
zalijemo in postavimo v senco. Pomembno je, da rastlino redno pregledujemo in
odstranjujemo morebitne odmrle liste. Zemlja naj bo ves čas vlažna, vendar ne
mokra. Potaknjenci se različno hitro ukoreninijo, odvisno od posamezne
rastlinske vrste. Prvi znak, da so se na potaknjencu razvile korenine, je nova rast.
Ko je koreninski sistem dovolj
razvit in mlada rastlina že samostojno raste, jo presadimo na prosto.
Rastline
Listopadni do delno vedno zeleni grmi ali drevo. Zrastejo do 3 m višine, pritlikave sorte do 1 m višine.
Med kosteničevje sodijo listopadni in vedno zeleni grmi ter vzpenjalke z olesenelimi stebli. Cvetovi so cevasti in široko razprti prijetnega vonja. Listi jajčasti temno zeleno obarvani. Plodovi drobne jagode rdeče ali črne barve.
Vedno zeleni ali listopadni grmi. Veje lokasto upognjene.
Listopadni in vedno zeleni grmi. Suličasti ali jajčasto oblikovani listi, so premenjalno nameščeni po lokastih poganjkih, jeseni se lahko lepo obarvajo.
Rožmarin je rastlina odprtih, tudi skalovitih predelov, občasno ga najdemo še v podrasti. S sivkastim videzom nakazuje, da je prilagojen močnemu soncu. Zacveti že zgodaj spomladi, ko je še dovolj vlage.
Je zimzelena grmičasta rastlina, ki izvira iz Afrike, Španije, Italije in Francije.
Za največji uspeh uporabite:
Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje. Mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast.
Sredstvo za pospeševanje rasti korenin za delno olesenele potaknjence.