Prepoznajmo bolezni
Škrlup prepoznamo po pegah na zgornji
strani listov v maju, pozneje na drobnih plodovih. Bolezen se najpogosteje
pojavi v vlažnih pomladih. Vsekakor zmanjša kakovost in količino pridelka.
Napada jablane, hruške in breskve.
Pepelasta plesen prizadane jablane, hruške in
marelice. Gliva okuži liste, poganjke in mlade plodiče. Cvetovi so spomladi
pokriti s pepelnato plesnivo prevleko, venčni listi pozelenijo in ostanejo ozki
(taki cvetovi niso plodni). Okuženi poganjki tudi čez zimo ohranijo belkasto
barvo.
Znaki listne luknjičavosti koščičarjev: na listih so rdeče-rjave pege, obdane z rdečim
robom, nato notranji del pege odmre in odpade. Na plodovih: okrogle rdeče-rjave
pege, včasih smola. Na poganjkih so pege ali rakave rane, iz katerih se cedi
smola.
Sadna gniloba okužuje: jablane, hruške, slive,
češnje, breskve in mnoge druge sadne vrste. Prepoznamo jo po rjavi lisi na plodu, pod njo se tkivo mehča in
gnije. Na nagnitem delu so sivo-rumeno-rjavi prašni kupčki v obliki
koncentričnih krogov. Nato plodovi zgnijejo in odpadejo, včasih obvisijo na
drevesu (mumije).
Hruševa rja ima dva gostitelja: hruško in
smrdljivi brin. Prepoznamo jo po živo oranžnih pegah na zgornji strani listov.
Pod pegami rjave jezičaste tvorbe. V začetku junija močno okuženi listi odpadajo.
Na brinu so oranžne, sluzaste, jezičaste tvorbe.
Znaki breskove kodravosti: mladi listi se zvijajo, kodrajo, mehurjasto nabrekajo, so rdečkasto
obarvani. Kasneje se sušijo in odpadajo. Lahko se pojavi tudi smoljenje.