Pobiramo domače seme - Klub Gaia

Pobiramo domače seme

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr.

Nabiranja semena se najpogosteje lotimo, ko se začne poletje približevati jeseni, saj takrat najbolje opazimo spremembe na naših rastlinah. Če pustimo kakšen plod dlje časa na rastlini, hitro opazimo spremembe v barvi in povrhnjici. Potrebno je nabrati zrelo seme in ga tudi pravilno skladiščiti. 

Kdaj bo seme

Ne smemo pozabiti, da nekatere rastline naredijo seme prvo leto, nekatere pa drugo. Pri enoletnih rastlinah uporabimo seme že prvo leto, mednje spadajo: paradižnik in ostale plodovke, žita, fižol, grah, bob, motovilec, glavnata solata. Pri dvoletnih rastlinah pa se prvo leto razvije le zeleni  del rastline, ki semeni v naslednji sezoni. Med njimi najdemo: kapusnice (zelje, brokoli, cvetačo), česen, čebula, korenje, peteršilj, zelena.

Zrelost semena je zelo pomembna. Poznamo »zeleno« zrelost, kjer je seme še zeleno in ima bledo ovojnico (npr. grah, fižol). Seme je mehko in sočno. Nato se med sezono začne seme sušiti in spreminjati barvo. Ovojnica postane trda, prava semenska lupina. Nato je stopnja mlečne zrelosti, kjer je semenska lupina svetlih barv in vsebina semena mehka, a suha. Polna zrelost je, ko je seme trdo in se semenska lupina posuši. V tej fazi seme pade iz semenske ovojnice na tla in to je čas, ko ga nabiramo. 

Pobiranje

Kdaj so vrtnine, oziroma njihovi plodovi prave zrelosti, najlažje ugotovimo pri plodovkah. Paradižniki se obarvajo rdeče, seveda odvisno od sorte, a se lahko obarvajo tudi rumeno, oranžno, vijoličasto,… Enako velja za papriko, feferone, čili, ki se obarvajo rdeče. Pri kumarah pustimo, da se obarvajo rumeno in zmehčajo. 

Pri nekaterih vrtninah pa je potrebno več pozornosti:

Pobiranje semen
Kje se nahaja seme? Vrtnina Kdaj ga pobiramo?
strok fižol, grah, bob (stročnice) suhi in lomljivi, luščenje semena
lusk zelje, ohrovt, cvetača, repa, koleraba (križnice) zlatorjave barve in še vedno mehki
kobul solata, peteršilj, zelena, korenje pobiramo, predno začne seme izpadati in sušimo v papirnatih vrečkah

Opraševanje

Večinoma gojimo različne sorte pri posameznih vrstah. Pri nekaterih vrtninah lahko to povzroči težavo, saj če se sorte oprašijo med sabo, potem nimamo več čiste sorte in nikoli ne vemo, kaj bomo iz takšnega semena dobili. Zato pri setvi upoštevamo izolacijski pas, kar pomeni, da naj v tem pasu ne bo divjih sorodnih rastlin ali drugih sort. 

Izolacijo lahko ustvarimo sami z zaprtimi tuneli, a bomo v tem primeru imeli kar nekaj dela z ročnim opraševanjem, seveda, če ne posedujemo kakšnega panja čebel ali čmrljev.

Kakšen je izolacijski pas posameznih vrtnin?
vrtnine izolacijski pas (m)
križnice, kapusnice 500
solata 10
radič, enidivija 1500 - 2000
grah, fižol 10
laški fižol 500
korenje, peteršilj, zelena 500
špinača, rdeča pesa 1000
bučnice 500
čebulnice 500

Kalivost

Ob primernem shranjevanju je čas kalivosti odvisen od posamezne vrste. 
Čas kalivosti pravilno shranjenega semena:
vrtnine kalivost (let)
fižol 3
koruza 2
endivija 5
solata 10
korenje 3
paradižnik 4
kumare 5
brokoli 3
por 2
čebula 1
česen 1

Rastline

Brstični ohrovt

Spada med kapusnice. Ime je podobno, a rastlina je povsem drugačna od glavnatega ohrovta.

Fižol - nizek

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Fižol - visok

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Glavnati ohrovt

Spada med kapusnice. Značilno je njegovo zelo mehurjasto, nekoliko bolj trdo listje.

Grah

Spada med stročnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja. Cvetovi so bele ali vijolične barve. Stroki so zeleni in vsebujejo okrogla semena.

Peteršilj

Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.

Radič

Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.

Špinača

Spada med špinačnice. Špinača je listnata vrtnina s temno zelenimi listi.