Pozor - mišja mrzlica v velikem porastu - Klub Gaia

Pozor - mišja mrzlica v velikem porastu

Besedilo in foto Polona Sušnik, mag. ekol. biod.

Ne le korona, tudi mišja mrzlica letos jemlje življenja. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost okužbe z mišjo mrzlico (VIR: NIJZ),  zato je tudi doma pomembno redno zatirati miši in podgane, da preprečimo možne vire okužb in prenamnožitev škodljivcev.


Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi.     Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša.

 

Zaščitimo dihala

 Običajno se mišja mrzlica pojavlja v spomladansko - poletnih in tudi jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti). Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Miši delajo vsestransko škodo

Povzročajo gospodarsko škodo s poškodovanjem, onesnaževanjem in uničevanjem hrane, poškodovanjem prostorov z glodanjem gradbenih materialov in instalacij, povzročanjem odvratnosti in strahu pri človeku pa direktno ogrožajo tudi človekovo zdravje. Poleg škode imajo važno vlogo v širjenju nalezljivih bolezni ljudi in domačih živali. So rezervoar ali prenašalci cele vrste bolezni pri človeku. 
Najpomembnejše so: kuga, virusna hemoragična mrzlica, leptospiroza, tularemija, tifus, toksoplazmoza, lišmanjoza, salmoneloza, trihineloza, steklina in druge. V primerih, ko se zaradi še neugotovljenih vzrokov pojavljajo glodavci v urbanih središčih in na kmetijskih površinah, v prevelikem in nevsakdanjem številu, se pojavi velika nevarnost okužbe ljudi.

Glodavci, prenašalci bolezni

Zadnja dva  večja izbruha mišje mrzlice pri nas sta bila leta 2012 in 2019, številke obolelih so letos malo manjše od tistih izpred pet let, a vseeno zbujajo skrb, ker ljudje tudi umirajo. Razlog so razmere za preživetje in razmnoževanje glodavcev.  Povzročitelj je virus, ki se preko iztrebkov in z urinom okuženih glodavcev, z vdihavanjem aerosola ali prašnih delcev vnese v človeško telo. Ljudje se okužijo z delom na polju ali vrtu, v prostorih, kjer se nahajajo okuženi glodavci in uživanjem okuženih živil. Preventiva je preprečevanje dostopa glodavcev v kleti, shrambe, izvedba deratizacije, razkuževanje površin, onesnaženih z iztrebki in urinom, uporaba mask za zaščito dihal pri čiščenju prostorov.
 
Ker se bolezen ne prenaša s človeka na človeka, ampak le z živali na človeka, predvsem z vdihavanjem posušenih iztrebkov glodavcev, je najpomembnejši ukrep zmanjševanje stika z glodavci in njihovimi iztrebki.Važna je poostrena deratizacija, zatiranje glodavcev. Bolezen prenašajo le okuženi glodavci na področjih, kjer je bolezen dokazana, s povečanjem njihovega števila iz različnih vzrokov, se možnost še povečuje.

Za zatiranje miši in podgan priporočamo uporabo rodenticidnih vab Ratimor, ki so na voljo v dveh oblikah: Ratimor mehka vaba, ki je izredno sočna vaba in se ji glodavci enostavno ne morejo upreti ter Ratimor parafinski bloki, ki so nekoliko trši in vsebujejo odlične sestavine, ki privabljajo vse glodavce – izjemno učinkoviti so tudi za podgane. Zaradi sestave so uporabni tudi v vlažnih prostorih (kot so hlevi, vlažna skladišča, kanalizacijski in jaški za odpadne vode, …) ter v okolici stavb.


Znaki mišje mrzlice

Čas od okužbe do pojava znakov bolezni je 2 - 4 tedne, bolezen pa lahko poteka v več fazah. V začetku se pojavijo predvsem visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. 

Bolniki imajo boleče oči, obraz in očesne veznice pa so pordeli. V primerih hude bolezni se po nekaj dneh visoke vročine pojavijo krvavitve po koži in sluznicah ter znaki odpovedi ledvic, kar pomeni, da je močno zmanjšano izločanje urina in da so v urinu beljakovine in kri. Bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Okrevanje traja več tednov ali mesecev. Cepiva proti tej bolezni še ni. Smrtnost bolezni je 5 – 15 %.

Za komentiranje se prijavite