Mišja mrzlica v srhljivem porastu

Ne le korona, tudi mišja mrzlica letos ogroža naše zdravje. To akutno nalezljivo bolezen (strokovno hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) povzročajo hantavirusi, ki krožijo v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane.

Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Da preprečimo možne vire okužb in pretirano razmnožitev škodljivcev je tudi doma pomembno redno zatirati miši in podgane.

Leto 2021 rekordno leto po številu okuženih z mišjo mrzlico

Strokovnjaki v zadnjih mesecih ponovno opozarjajo na nevarnost okužbe z mišjo mrzlico (VIR: NIJZ). Običajno je vsako leto prijavljenih le po nekaj deset primerov, večje izbruhe v zadnjem desetletju pa smo zaznali:

leta 2012, ko se je v celem letu okužilo 185 ljudi,
leta 2017, ko se je okužilo 76 ljudi, in
leta 2019, ko se je okužilo 252 ljudi.

Kot zgovorno kaže graf na desni, se je letos število obolelih ponovno občutno povečalo – samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo zabeleženih 382 okužb (leta 2012 jih je bilo v primerljivem obdobju 68, leta 2019 pa 122).

Razlog povečanega števila okužb so razmere za preživetje in razmnoževanje glodavcev. Običajno se mišja mrzlica pojavlja v spomladansko - poletnih in v manjšem obsegu v jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti).

Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Simptomi mišje mrzlice

Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov preko iztrebkov in urina okuženih glodavcev. Z izločki se okuži tudi hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Čas od okužbe do pojava znakov bolezni je 2 - 4 tedne, bolezen pa lahko poteka v več fazah. V začetku se pojavijo predvsem visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu.

Bolniki imajo boleče oči, obraz in očesne veznice pa so pordeli. V primerih hude bolezni se po nekaj dneh visoke vročine pojavijo krvavitve po koži in sluznicah ter znaki odpovedi ledvic, kar pomeni, da je močno zmanjšano izločanje urina in da so v urinu beljakovine in kri.

Bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Okrevanje traja več tednov ali mesecev. Cepiva proti tej bolezni še ni. Smrtnost bolezni je 5 – 15 %.

Ukrepati je potrebno takoj!

Ljudje se okužijo z delom na polju ali vrtu, v prostorih, kjer se nahajajo okuženi glodavci in uživanjem okuženih živil.

Preventiva je preprečevanje dostopa glodavcev v kleti, shrambe, izvedba deratizacije, razkuževanje površin, onesnaženih z iztrebki in urinom, uporaba mask za zaščito dihal pri čiščenju prostorov.

Ker se bolezen ne prenaša s človeka na človeka, ampak le z živali na človeka, predvsem z vdihavanjem posušenih iztrebkov glodavcev, je najpomembnejši ukrep zmanjševanje stika z glodavci in njihovimi iztrebki.

Pomembna je poostrena deratizacija, zatiranje glodavcev. Bolezen prenašajo le okuženi glodavci na področjih, kjer je bolezen dokazana, s povečanjem njihovega števila iz različnih vzrokov, se možnost še povečuje.

Če najdemo v prostoru poginule miši ali mišje iztrebke, najprej temeljito prezračimo prostor in se v času zračenja ne zadržujmo v njem. Nato površine, kjer so iztrebki ali poginule miši, razkužimo.

Pri delu uporabljajmo rokavice iz lateksa. Po razkuževanju in odstranitvi iztrebkov in poginulih glodavcev je nujno prostor in površine še mokro očistiti, roke pa temeljito umiti. Pri tem je zelo pomembno paziti, da ne pride do dvigovanja prahu.

Učinkovita zaščita pred prenašalci okužbe je ključna

Za zatiranje miši in podgan priporočamo uporabo rodenticidnih vab Ratimor, ki so na voljo v dveh oblikah.

Ratimor mehka vaba je izredno sočna vaba in se ji glodavci enostavno ne morejo upreti. Je dokazano najbolj ješča vaba na trgu in učinkovita tudi, ko je na voljo dovolj druge hrane. Primerna je za vse notranje – bivalne prostore, kot tudi za shrambe, kleti, kolesarnice in skladišča.

Ratimor Parafinski bloki so nekoliko trši in vsebujejo odlične sestavine, ki privabljajo vse glodavce – izjemno učinkoviti so tudi za podgane. Zaradi sestave so uporabni tudi v vlažnih prostorih (kot so hlevi, vlažna skladišča, kanalizacijski in jaški za odpadne vode, …) ter v okolici stavb.

Obe obliki vab omogočata delovanje že ob enkratnem zaužitju. Za doseganje še boljše učinkovitosti imajo vabe zamik delovanja (tudi do 4 dni), saj le na ta način glodavci slabega počutja ne povežejo z vabami.

Vabe nastavljamo ob stene, kjer se gibljejo omenjeni škodljivci, nastavljamo pa jih vse do takrat, ko vab ni potrebno dodajati, kar pomeni, da škodljivcev več ni (oz. več ne obiskujejo tega mesta).

Mehke in parafinske vabe vsebujejo grenko snov, ki od uživanja odvrača domače živali in otroke.

Da vas mišja mrzlica ne preseneti:

Vso hrano primerno zaščitite oz. jo imejte shranjeno na višje ležečih policah.
Hrane in ostankov ne mečite v navaden koš za odpadke, saj s tem lahko privabite številne živali in glodavce.
Ne dotikajte se poginulih živali - če jih najdete.
Ne pijte vode iz izvirov v naravi.
Ne poležavajte na golih tleh.
Pri delu, pri katerem se zelo praši (žaganje drv, pometanje, ...), uporabljajte zaščitno masko, enako pri pometanju shramb.
Ne božajte živali! Divje živali se praviloma človeku umaknejo. Če je žival pogumna ter se približa človeku tudi podnevi (čeprav je nočna žival - miši, lisice ...), obstaja velika verjetnost, da je žival okužena z eno izmed kužnih bolezni (mišja mrzlica, steklina ...).
Če opazite znake okužbe, takoj obiščite zdravnika. Ta bo odredil pregled urina, blata in krvi ter tako v kratkem času na podlagi rezultatov analiz postavil diagnozo. Če je bolezen hitro odkrita, je zdravljenje krajše in učinkovitejše.