Pozor - mišja mrzlica - Klub Gaia

Pozor - mišja mrzlica

Mag. Janez Pišot, dr. vet. med

Že od pomladi v slovenskih bolnišnicah zaznavajo povečano obolevanje za mišjo mrzlico (hemoralgična mrzlica z renalnim sindromom), s povečanjem aktivnosti v naravi, v počitniškem času pa zdravstveni delavci pričakujejo še več obolelih. 
Najuspešnejši in najbolj razširjeni sesalci poleg človeka so na našem planetu podgane in miši.Vrsta Rodentia, kamor spadajo, izvirajo iz eocena-oligocena, torej so stari okoli petdeset milijonov let, medtem ko je človek star okoli miljon let. Zaradi večje prisotnosti in škode, ki jo povzročajo glodavci, se bomo osredotočili predvsem nanje.

Delajo vsestransko škodo

Povzročajo gospodarsko škodo s poškodovanjem, onesnaževanjem in uničevanjem hrane, poškodovanjem prostorov z glodanjem gradbenih materialov in instalacij, povzročanjem odvratnosti in strahu pri človeku pa direktno ogrožajo tudi človekovo zdravje.
Poleg škode imajo važno vlogo v širjenju nalezljivih bolezni ljudi in domačih živali. So rezervoar ali prenašalci cele vrste bolezni pri človeku. Najpomembnejše so: kuga, virusna hemoragična mrzlica, leptospiroza, tularemija, tifus, toksoplazmoza, lišmanjoza, salmoneloza, trihineloza, steklina in druge. V primerih, ko se zaradi še neugotovljenih vzrokov pojavljajo glodavci v urbanih središčih in na kmetijskih površinah, v prevelikem in nevsakdanjem številu, se pojavi velika nevarnost okužbe ljudi.

Glodavci, prenašalci bolezni

Zadnji večji izbruh mišje mrzlice pri nas je bil leta 2012, številke obolelih so letos malo manjše od tistih izpred pet let, a večje od leta 2008, ko je bilo prav tako več obolelih. Razlog so razmere za preživetje in razmnoževanje glodavcev.  Povzročitelj je virus, ki se preko iztrebkov in urinom okuženih glodavcev, z vdihavanjem aerosola ali prašnih delcev vnese v človeško telo. Ljudje se okužijo z delom na polju, v prostorih, kjer se nahajajo okuženi glodavci in uživanjem okuženih živil. 
Preventiva je preprečevanje dostopa glodavcev v kleti, shrambe, izvedba deratizacije, razkuževanje površin, onesnaženih z iztrebki in urinom, uporaba mask za zaščito dihal pri čiščenju prostorov. 

Ker se bolezen ne prenaša s človeka na človeka, ampak le z živali na človeka, predvsem z vdihavanjem posušenih iztrebkov glodavcev, je najpomembnejši ukrep zmanjševanje stika z glodavci in njihovimi iztrebki.Važna je poostrena deratizacija, zatiranje glodavcev. Bolezen prenašajo le okuženi glodavci na področjih, kjer je bolezen dokazana, s povečanjem njihovega števila iz različnih vzrokov, se možnost še povečuje.Za zatiranje glodavcev v gospodinjstvih in stanovanjskih hišah lahko uporabimo enega od deratizacijskih preparatov Unichema za domačo uporabo (Glodacid, EffectRodent, Ratimor).
Za komentiranje se prijavite