Clusijev svišč - Klub Gaia

Clusijev svišč

Boris Dolničar

Čudovit je zgodnjepoletni pogled na visokogorske pašnike, kamnite trate in skalne razpoke od montanskega do alpinskega pasu, kjer se posamič rastoči clusijevi svišči spajajo z modrino neba. Njegovi 5 - 6 cm veliki cvetovi sodijo med najbolj prepoznavne gorske rastline in skupaj s planiko, slečem in murko predstavljajo simbol naše alpske flore. 
Clusijev svišč ob vznožju Pungrata v grebenu Košute
Clusijev svišč ob vznožju Pungrata v grebenu Košute
Raste na apnenčastih tleh
Raste na apnenčastih tleh
Ob modrocvetočem clusijevem svišču najpogosteje pomislimo na njegovo domače ime encijan, čeprav slednje velja za celoten rod sviščev, ki ima na Slovenskem štirinajst predstavnikov. Ko smo se konec maja potepali po vzhodnem delu grebena Košute, nam je vso pot delal družbo »ta veliki encijan«, ki uspeva le na apnenčastih tleh. Zato clusijev svišč (Gentiana clusii) razen v Karavankah najdemo tudi v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter na Poreznu, Ratitovcu, Blegošu, Snežniku, v Trnovskem gozdu, kot ledenodobni ostanek pa tudi ponekod v predgorju (Kopitnik, Lovrenc pri Lisci). 
Do 10 cm visoka zelnata trajnica cveti od maja do julija. Privlačni veliki modri zvonasti cvetovi se odprejo na vrhu kratkega stebelca. Pritlični listi so zbrani v rožici in so nekoliko usnjati, suličasti ter proti vrhu priostreno zoženi. Stebelni listi so znatno manjši in ostro zašiljeni. Steblo je v času cvetenja zelo kratko in se kasneje, v času zrelih semen precej podaljša. Čaša je pokončna in se prilega spodnjemu delu venčne cevi. Clusijev svišč je zelo podoben kochovemu svišču, vendar ta raste le na kislih tleh in ker je takšnih gorskih tal v Sloveniji malo, je tudi precej redkejši. Razlikuje pa se tudi po tem, da njegovi zeleni čašni zobci štrlijo navzven, medtem ko se pri clusijevem svišču prilegajo cvetu. 

Zavarovan od leta 1922

Clusijev svišč je ime dobil po Carolusu Clusiusu (1526-1609), zdravniku in botaniku francoskega rodu, ki je deloval na Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji. Bil je prvi botanik, ki je obiskal kraje v današnji severovzhodni Sloveniji. Velja za začetnika znanstvene mikologije in proučevanja rastlinstva avstrijskih Alp, hkrati pa je v Evropi uvedel sajenje krompirja in divjega kostanja ter razširil sajenje tulipanov. 
Clusijev svišč je zavarovan od leta 1922, saj je bil zaradi priljubljenosti in barvitosti že zgodaj ogrožen. Izletniki so ga množično nabirali tudi zato, ker ni smel manjkani v pravem planinskem šopku. Še dodatno mu je škodovala etiketa zdravilne grenke pijače encijan, na kateri je bil upodobljen, dasiravno so v resnici za njen nastanek uporabljali korenine rumenega svišča, ki so jih namakali v žganju. Danes je trganja sicer manj, a se še vedno pojavlja zlasti na zunajalpskih nahajališčih. 
Sloves clusijevega svišča se je v naših krajih razširil tudi s ponarodelo pesmijo glasbenika Slavka Avsenika »Tam, kjer murke cveto«, v kateri ga opeva takole: »…tam, kjer encijan plav ves prešerno bahav nežno vabi«. Pri tem je imel v mislih dolino Drago pod Begunjščico, kjer ta planinska roža raste nizko v dolini. 
Za komentiranje se prijavite