Brežina z velikim naklonom - Klub Gaia

Brežina z velikim naklonom

Rock Finale, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Brežine vedno predstavljajo prostorski izziv. Dejstvo je, da je Slovenija gričevnata in hribovita, zato se urejanju brežin skorajda ne moremo izogniti. O bolj enostavnih rešitvah je bilo že več napisanega, zato se tokrat lotevam brežin z večjim naklonom, katere se vedno rešuje s tako imenovanimi biotehnološkimi pristopi, ki potrebujejo strokovna tehnična znanja in znanja s področja poznavanja rastlin. 
Brežine z večjim naklonom lahko sicer rešujemo s terasami, a so le te v prostoru zelo moteče, zato predlagam, da se ureditve lotimo z biotehnično stabilizacijo, ki se uspešno uporablja za stabiliziranje in sanacijo strmih pobočij vzdolž avtocest, od tod bom tudi črpal predloge za ureditev brežin z večjim naklonom okrog doma.

Zabijanje sadik v brežino

Ena od možnosti stabilizacije terena in s tem tudi ozelenitev brežine je sajenje rastlin, ki se hitro ukoreninijo, kot na primer vrba (Salix sp.). Potaknjence, dolge vsaj en meter, zabijemo vodoravno, do 90 centimetrov v zemljo, kjer bo hitro pognala korenine in s tem stabilizirala brežino. V vrsti jih sadimo na 10 - 20 cm narazen, medvrstni razmik pa je lahko do 40 cm. V kolikor je naklon brežine še večji, pa uporabimo najprej geotekstil (filc) ali kokosovo mrežo in skozenj zabijemo sadike, kot je prikazano na spodnji sliki.

Na enak način lahko utrdimo teren s sadilnim materialom, ki ga zabijemo navpično ali vzporedno z brežino.

Polaganje slamnic

Naslednja možnost je, da vzporedno z brežino na razdaljo 40 - 60 cm med vrstami položimo tako imenovane slamnice, ki v premeru merijo do 20 cm. Na mestu, kamor bomo položili slamnico, najprej izkopljemo 5 - 10 cm globok jarek, v katerega slamnica lepo sede, nato pa jo dodatno utrdimo z lesenimi količki, med katerimi je 40 cm razdalje, s čimer prebodemo slamnico in jo pritrdimo v tla. Nad slamnico nato lahko zasejemo ali posadimo različne trave, ki s koreninskim sistemom odlično utrdijo brežino, hkrati pa z njimi ni posebnega dela.
Brežina - prerez s sadikami, ki utrjujejo teren
Načrt polaganja slamnic

Z nižjimi terasami s plotom

Na podoben način lahko utrjujemo brežino z izvajanjem manjših nižjih teras, ki jih oblikujemo s pomočjo pletiva, ki ga izdelamo iz vej. Največkrat za tako utrjevanje uporabljamo brezove in leskove veje, ki jih utrjujemo, a količki naj bodo na razmiku do 50 cm. Pri tovrstni ureditvi veje postopoma razpadejo, ko imajo posajene rastline dovolj močan koreninski sistem in tako ostane tudi rahlo terasiranje. 

Utrjevanje z žepi

Poleg omenjenih bolj naravnih ureditev in utrditev brežin lahko uporabimo tudi utrjevanje z žepi, narejenimi iz tršega in debelejšega geotekstila (filca), v katere podobno kot v škarpnike lahko sadimo različne rastline. Kar je morda najpomembnejše za lastnike vrtov z brežinami, da je ta metoda najprimernejša za različne kombinacije zasaditev, tako na sončnih kot v senčnih legah. V žepe lahko sadimo od trav, pokrovnih rastlin do nižjih grmovnic in drevja. Pri izboru drevja je potrebno biti pozoren edino na to, da imajo možne globoke korenine. 
Za konec naj dodam, da je najbolje, če se urejanja brežine lotite v posvetu s strokovnjakom, ki bo pogledal, kakšen je obstoječi problem in preprečil morebitno nastajanje novih, hujših težav s posedanjem ali drsenjem terena. Včasih se stabilni betonski škarpi enostavno ne da izogniti, a je tudi pri tovrstnem utrjevanju in urejanju brežin potrebno strokovno znanje na brežini nad škarpo, kjer je potrebo primerno urediti odvodnjavanje in drenažo.
Nižje terase s plotom
Priprava strme brežine z žepi na ozelenitev
Za komentiranje se prijavite