Črvi – uničevalci dreves - Klub Gaia

Črvi – uničevalci dreves

Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Črvi, o katerih pišemo, so ličinke, ki živijo v lesu živih rastlin. Te ličinke so navadno rumenkaste in imajo temno glavo. Medtem ko je črvasto telo mehko, je glava čvrsta in nosi  čeljusti, s katerimi si izgrizejo rove po rastlini. Večina teh prebivalcev notranjosti debel in vej je za zdravje in življenje rastline usodna. Pričakujem lahko tudi škodljivce, ki nam utegnejo opustošiti parke in gozdove.
Bistveno gradivo dreves in grmov je les. Živega lesa se loti razmeroma malo žuželk, več lesnih škodljivcev se zavrta v posekana debla in v mrtev les. Lesarji imajo preglavice s škodljivci, ki načnejo suho lesno surovino. Obstajajo pa tudi žužki, ki se zavrtajo v pohištvo in parket. Ker smo v Klubu Gaia predvsem vrtnarji, nas zanimajo škodljivci na vrtni drevnini.

Kje prebivajo?

Na iglavcih je treba biti najprej pozoren na luknjice v skorji debelca in vej. Včasih je ob luknjici sled črvíne (»žagovine«), pogosto je pa tudi ni. Posušene vejice nam ni žal prelomiti in če je sredica vejice izvotljena, bomo na koncu rova verjetno našli »črva«. Če ni ličinke, je morda buba ali pa samo izhodna luknja, skozi kateri je že zlezel na prostost hrošček, nočni metulj ali drug nepridiprav. Ko sem nam sušijo samo posamezne vejice, se splača po detektivsko po kosih rezati veje od posušenega vrha proti debelcu in v primeru rova izslediti škodljivca. Če ličinka ni prišla do debelca, je z odrezano vejo problem rešen. A pozor: vse veje, ki imajo »prebivalce«, morajo nemudoma na ogenj.

Ko nam kar na naglo porumeni in porjavi novi bor ali drug iglavec, je pod luknjico pričakovati lubadarske rove. Lubadarjem se bolj učeno pravi podlubniki in so pravi mojstri uničevanja dreves. Živijo pod lubjem, malo v njem in malo v lesu. Uničijo bistveno drevesno tkivo, s katerim drevo raste in se pomlaja, to je kambij, in pri tem prekinejo prevodne poti. Krošnja se posuši.

Sadike listavcev so zgolj izjemoma napadene od podlubnikov, imajo pa lahko v vejah različne zavrtače. Kadar se vrh veje čudno obnaša, in še posebno, če je njen mladi del nekoliko odebeljen, lahko pomislimo na ličinko v sredici. Odgovor nam dajo vrtne škarje. Če je kdo v veji, mora veja stran in na ogenj.Kadar imamo tovrstne probleme z novimi rastlinami, jih je treba nemudoma reklamirati. Pri odraslih iglavcih so na vrtovih najpogostejša težava podlubniki. Lubadarjev je cela vrsta, eni so specializirani na debla, drugi na veje, in se tudi ne omejujejo na eno samo vrsto. Rastline, ki so oslabele zaradi suše ali slabih rastnih razmer, so lahek plen lubadarjev. Ko so podlubniki enkrat v drevesu, je rešitev samo ena: čim prej podreti in oguliti lubje lesa, da se nadloga ne bo z dvojno močjo širila po okolici. 

Od domačih »črvov«, ki se lotijo živih dreves, kaže navesti vrbovega zavrtača (Cossus cossus), ki lahko vrta po vrbi žalujki. Njene lesojede ličinke so impresivne: dolge so lahko 10 cm in za prst debele. Po velikosti rovov je pri nas v naravi prvak veliki hrastov kozliček: vanje lahko vtaknemo palec. Ker starih hrastov praviloma nimamo na vrtovih, se nam s posledicami kozilčkovega rovarjenja ni treba ukvarjati. 
Odrasel kitajski kozliček (Anoplophora_chinensis) je dolg 2-4 cm in na videz zelo podoben azijskemu kozličku.  Foto: Yao Lishen. Licenca: CC BY-SA 3.0, prosto za uporabo.
Rovi hrastovega kozlička v posekanem hrastu. Les je samo za kurjavo, a na stabilnost drevesa ti rovi niso imeli vpliva. Foto: Matjaž Mastnak
Različno stare ličinke azijskega kozlička (Anoplophora glabripennis), ki živijo v živem lesu. Foto: Steven Katovich, USDA Forest Service. Licenca: javna last.

Leto 2009 je bilo usodno

Tega leta se je na koprskem pojavil hrošček palmov rilčkar (Rhynchophorus ferrugineus). Njegove ličinke požrejo “srček” palmine krošnje in jo uničijo. Grozilo je, da bodo počistile s palmami na Obali in na Goriškem. A je bil z dobro vodeno akcijo odstranjevanja napadenih rastlin škodljivec zatrt. 

Zdaj je tu nova nadloga iz Južne Amerike: palmov vrtač (Paysandisia archon), ki je kot odrasla žival metulj, kot ličinka pa “črv”. Skozi sredico listnih pecljev se prevrta v vrh krošnje, kjer dela tudi 1,5 cm debele rove, zaradi česar palma propade. Najbolj je na udaru visoka žumara (Trachycarpus fortunei), pri nas najbolj pogosta palma, in tudi  kanarski datljevec (Phoenix canariensis). Ker palmin les nerad gori, je treba napadena debla s škodljivci vred uničiti z drobnim mletjem ali globokim pokopavanjem.

Na območju cele Slovenije z nelagodjem pričakujemo dva nova prišleka: azijskega in kitajskega kozlička. Njune ličinke, ki vrtajo rove po lesu, so pripeljali v Evropo na dva načina: v lesu palet ter v cenenih kitajskih bonsajih in sadikah javorjev. Tudi če je debelce debelo samo 1 cm, lahko v sebi gosti “črva” enega od obeh kozličkov. Ker gre za zelo nevarna uničevalca, sta na seznamu karantenskih škodljivcev. Kdor opazi načeto kitajsko sadiko ali odraslo žival, naj pokliče dežurno številko Uprave RS za veterinarstvo, prehrano in varstvo rastlin: 041-354-405. 
Stran od sadik, ki niso brezhibne! Foto: Vasja Dornik
Vrhovi borove sadike se sušijo. Vejice so izvotljene: specialist je ugotovil, da je škodo povzročila ličinka molja – jelovega plamenca (Dioryctria abietella). Foto: Vasja Dornik
Za komentiranje se prijavite