Med solatnica, ki jih pogosto pridelujemo, je tudi endivija. Za pridelavo je še posebej primerna v pozno poletnem in jesensko-zimskem obdobju pridelave. Pogosto jo gojimo in uporabljamo takrat, ko solate ni več na razpolago. Vsebuje mnoge za zdravje koristne snovi, in sicer: vitamine, minerale, vlaknine ter tudi grenke snovi (intibin), ki endiviji dajejo značilen okus.
Če je za zasnovo spomladanskih posevkov povsem normalno to storiti z vzgojeno sadiko, tudi zelo razširjeno in redno postopamo tako, da izbiramo kakovostno vzgojeno sadiko, potem predlagam, da tudi v poletju, ko od julija dalje nastopi čas za sajenje endivije, sadite dobro ukoreninjene in čvrste sadike.
Sadike s koreninsko grudo naj postanejo redni pripomoček tudi in še posebej ob poletnih sajenjih. Takrat je skoraj normalno, da so tla bolj ali manj izsušena oziroma imajo nižje zaloge talne vlage. Samo presajena sadika, ki ima koreninsko grudo, bo v takšnih pogojih dobro in lepo rasla. Sicer priporočam, da za sajenje uporabite sadike, ki imajo poleg dobrih korenin, tudi vsaj 4, še bolje okrog 6 listov. Samo v primeru, da so listi predolgi, jih skrajšujemo, sicer to delo pogosto ni potrebno pred presajanjem.
Ko se odločamo o tem, katero sorto endivije izbrati za sajenje, velja najprej vedeti še nekaj osnovnih stvari. Mnogi pri tej odločitvi izbirajo sorto glede na barvo listov, spet drugi glede na obliko listov in podobno.
Po obliki listov ločimo različne tipe endivje:- navadna endivija ali tip eskariol (Cichorium endivia var. latifolia). Ta ima podolgovate in rahlo nazobčane liste.
- kodrolistna endivija (Cichorium endivia var. crispum) ima liste močno narezane, nacerfrane.
- Šele, ko izberemo tip endivije, poiščemo ustrezno sorto. Še vedno prevladuje in je tudi dovolj zanimiva in dobra endivija sorte eskariol rumena ali zelena. Če želite bolj sodobno sorto, ki jo uporabljajo tržni pridelovalci, lahko izberete sorto 'Nuance' ali 'Eros'. Nekatere sorte endivije imajo samobelilno sposobnost, druge pa je potrebno dodatno beliti. To je najpogosteje odvisno od načina rasti (skledasta ali kopasta rast). Z beljenjem povečamo okusnost listov, listi so bolj nežni, mehkejši in precej krhki, a zmanjša se delež grenkih snovi (intibin) ter vsebnost zdravilnih učinkovin v endiviji, kar ni najbolje za skrb in prehrano s temi, za človekovo zdravje zelo pomembnimi snovmi.
|
Pri endiviji je pomembno vedeti, da je to vrsta zelenjave, ki ima rada krajši dan, to pomeni, da je občutljiva za dolžino dneva, kar pogosto pokaže, ko v (pre)dolgem dnevu uide v cvet. Zato jo zgodaj spomladi sejemo s ciljem gojenja v rastlinjakih in pobiranja najkasneje do junija. Za pozno poletne ter jesenske pridelke pa potem od konca maja, v juniju in juliju. Setve v avgustu in septembru se ponovno in dostikrat izvajajo v rastlinjakih, ko potem pridelke pobiramo pozno jeseni, pozimi in lahko še zgodaj spomladi, če nam jo je z dodatno zaščito rastlin uspelo prezimiti.
Posevek mešanih sort endivije je izredno dober vir sveže zelenjave. Za doseganje dobrih pridelkov, endivijo še posebej, če bodo pridelovalne razmere ekstremne (suho ali vlažno) okopavamo, le redko dognojujemo, če pa že, pa vsekakor izbiramo med tekočimi organskimi pripravki, algami ali drugimi naravnimi stimulatorji rasti. Pri tem seveda ne pozabimo na redno oskrbo vode, namakajmo jo zmerno in količino vode prilagodimo talnim razmeram in stadiju razvoja endivije. Ko bo nastopil čas spravila, boste želi vse sadove svojega vloženega dela. Endivijo za lastne potrebe ne priporočam skladiščiti na dolgi rok, raje jo uživajte svežo dokler je to možno.
Za zasnovo posevka endivije, ki jo bomo pridelovali za termine spravila pozno poleti, jeseni ali celo v zgodnji zimi velja, da smo pri izbiri sadilne razdalje še posebej pozorni. Nikakor ne smemo endivije posaditi preveč skupaj. To pomeni, da za razdaljo med sadikami v vrsti izberemo vsaj 25 ali celo 30 - 35 cm. Potem tudi vrste temu primerno oddaljimo in tako pogosto sadimo na razdaljo 30 x 30 ali več cm razdalje. To je zelo pomembno, saj s krajšim dnem začne primanjkovati svetlobe, več je zračne in talne vlage, kar vse lahko pomeni oviro za dobro rast sadike. Pri tem lahko kakšen cm pridobite tudi s sistemom sajenja v navidezni trikotnik, ne pa v navidezni kvadrat.