Kače v vrtu

V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so strupene le tri. Na splošno na to skupino plazilcev ne gledamo posebno prijazno, saj vzbujajo vse prej kot ljubkost. Z ozirom na njihovo potencialno nevarnost jih večina ljudi ne bi imela rada za svoje sosede na domačem vrtu, vendar nekatere vrste rade zaidejo tudi v to okolje.

Kače so vse po vrsti plenilke, ne glede na to ali so strupene ali nestrupene. Strupene vrste svoj plen omrtvičijo s strupom, šele potem ga zaužijejo, medtem ko nestrupene plen zadavijo. Strupene kače lahko uporabijo strup tudi v samoobrambi. Nobena pri nas živeča kača še nikoli ni prva napadla človeka, saj ta ne more biti njen plen. Ne glede na vrsto strupene kače, ki ugrizne človeka, to stori v samoobrambi. Največkrat je bila stisnjena v brezihoden položaj, ali jo je nekdo pohodil, nemalokrat pa je bil ugriza strupenjače deležen tisti, ki jo je dražil. Vsaka kača beži pred človekom.

Ali veste?

V zvezi s kačami se je v preteklosti spletlo ničkoliko neresničnih zgodb, med drugim tudi ta, da se kača z gobcem prime za rep in se potem kot obroč zakotali za človekom. Bosa je tudi ta, da kačo privabimo z mlekom. Nobena kača se ne bi odzvala na takšno prehransko ponudbo. Tudi to, da kača lahko v človeka skoči, ne drži, saj se lahko dvigne le za polovico dolžine svojega telesa.

Kače rastejo celo življenje, pri čemer se morajo dostikrat leviti, kajti stara koža jim slej ko prej postane pretesna. Včasih boste na vrtu naleteli na odvržen kačji lev, ki bo pričal o tem, da imate kačo za sosedo.

Strupenjače

Med strupenimi vrstami je pri nas najpogostejši modras, ki je tudi največji. Laški gad (Vipera aspis) je bil v Sloveniji najden le v predelih Breginja ali ob reki Soči, saj ta vrsta pri nas doseže svojo skrajno vzhodno mejo. Navadni gad (Vipera berus) je pri nas redek, naseljuje pa predvsem gorati svet in hladnejša območja. Zaradi redkosti je zelo malo verjetno, da bi ga našli na vrtu. Največkrat se skriva v dnu skladovnice drv, kjer vlada prava vlažnost in stalna temperatura, predvsem pa je tam varen. Vse strupenjače so uspešne plenilke glodavcev, kar jih uvršča v sam vrh pri pomembnosti regulacije te sesalske skupine.

Vrtne kače

Skalnjak je na vrtu tisto okolje, ki bo skoraj zagotovo privabilo smokuljo. Ta vrsta iz družine gožev je živorodna, kar pomeni, da boste lahko naleteli na njeno leglo mladičev pod večjim kamnom ali skalo, če bi jo seveda nagnili. Njen plen so v glavnem kuščarice, zadržuje pa se skoraj vedno na istem mestu, zato jo lahko opazujemo na stalnih mestih, ki si jih je izbrala za sončenje. Smokulja, ki je predstavljena na fotografiji, je bila fotografirana na domači vrtni gredi, kjer vztraja že vrsto let. Gre za povsem nenevarno vrsto, ki ob tem ne dosega posebne dolžine, saj spada med manjše kače. Njen barvni vzorec močno spominja na gadovega, zato marsikdo rad udari po njej. Naj omenimo, da so vse naše kače, tudi strupene z zakonom zaščitene, zato jih ne pobijajmo. Pa tudi čemu bi jih sploh pobijali?

Druga najpogostejša vrsta kače, ki ima rada vrt, je vsem dobro poznana belouška. Rada ima vode, kjer se nahaja njen plen, dvoživke, ulovi pa tudi kakega glodavca. Belouška rada odlaga svoja jajca v kompost in star gnoj, kjer se pri razkrajanju organskih snovi sprošča toplota, nujna za razvoj jajc. Če naletimo na jajca, jih kajpada pustimo pri miru ali vsaj prestavimo na podobno mesto, če prestavljamo kompost oziroma ga ravno uporabljamo na vrtu. V vrtni mlaki navadno opazujemo enoletne mladice, ki spomladi in poleti zalezujejo paglavce žab in pupke. Navadno so dolge okoli 30 cm in odraslim žabam še niso nevarne, zato se te še zmenijo ne zanje. Odrasle belouške lovijo odrasle žabe, velikosti primerno pač. Belouška rada prezimi zarita v kompostu, kjer je varna pred zmrzaljo.

Navadni gož je prav tako nestrupen in povsem nenevaren. Dobro pleza, kar mu pride prav takrat, ko pleni ptičja gnezda. Vendar so njegova glavna hrana glodavci, zato je še kako pomembnen tudi na vrtu, zato ga večina ljudi ne preganja, saj se zaveda njegovega pomena. Njegova enotna rjava obarvanost nam že na daleč naznaja, da ni strupen. Navadni gož je bliskovita kača, ki nam le redko dovoli, da bi si ga lahko malo bolje ogledali.

Kako razlikujemo strupene in nestrupene kače?

Glava pri strupenih vrstah je srčasto oblikovana in izrazito izstopa od telesa. Prav tako se vidno razlikuje rep od čokatega telesa.
Glava pri nestrupenih vrstah neopazno prehaja v telo, prav tako velja tudi za rep.
Očesna zenica strupenjač je špranjasta in pokončna, medtem ko je zenica nestrupenih kač okrogla.
Strupene vrste opozarjajo nase s cik- cak barvnim vzorcem na hrbtu, medtem ko so nestrupene večinoma enotno obarvane, le belouška ima lahko včasih tudi vzdolžne ravne črte po telesu.
Lahko pa naletimo tudi na povsem črno kačo. Pojav imenujemo melanizem in je prilagoditev hladnejšemu okolju, saj črna barva vpija več sončnih žarkov. Na črne osebke lahko naletimo tako pri strupenih kot nestrupenih vrstah, zato bodimo previdni.

Najbolje je, da smo do vseh kač previdni in ravnamo kot bi bile vse strupene. To pomeni, da jih pustimo pri miru, tako kot bodo vedno tudi one nas.

Smokulja(Coronella austriaca)

Navadni gož (Zamenis longissimus)

Modras(Vipera ammodytes)

Kobranke(Natrix tessellata) ne bomo našli na vsakem vrtu, razen tam, kjer se v bližini nahaja večja voda. Ta nenevarna kača, bližnja sorodnica belouške se namreč prehranjuje v glavnem samo z ribami.