Žive meje iz potaknjencev - Klub Gaia

Žive meje iz potaknjencev

Simon Hlebec, Vrtnarstvo Hlebec

Slovenci radi okoli svojih hiš in zunanjih kotičkov, kjer se zadržujemo, postavljamo razne meje. Včasih so te betonske, žičnate ali pa žive meje. Radi pa imamo tudi kombinacije vseh naštetih. Z leti se je naš okus za žive meje zelo spremenil.
Živa meja iz češmivna
Pred tridesetimi leti smo najraje sadili liguster (Ligustrum ovalifolium)  in pa navadne ciprese Thuja occ. Pred dvajsertimi let se nam je okus kar naenkrat spremenil in smo vse prek sadili stožičaste ciprese.(Thuja occ. Smaragd) ali podobne izpeljanke.
Za nižje žive meje pa smo zelo radi posegali po pušpanih (Buxus sempervirens).Z leti in pa s pogostostjo zasaditev ter tudi z nekontroliranim uvozom sadik so nam začele te najbolj priljubljene žive meje povzročati težave. Vedno več se je pojavljalo škodljivcev in pa raznih bolezni, ki smo jih bolj ali manj uspešno zatirali.

Danes so nam zanimive druge rastline

Levo lovorikovec in stara sorta cipres ( Tuja occ.) desno
Levo lovorikovec in stara sorta cipres ( Tuja occ.) desno
Težave z boleznimi in škodljivci in pa tudi sprememba našega okusa in naših vrtnarjev je prinesla, da sedaj sadimo več različnih živih mej.Radi si okoli hiše posadimo lovorikovec (Pruns laurocerasus ) v različnih višje in nižje rastočih sortah.

Če smo bolj pogumni in imamo potrpljenje z rastjo žive meje, pa se lahko odločimo za razne izpeljanke Tis (Taxus baccata). To sta živi meji, ki največkrat sedaj zamenjujeta naše stare zasaditve iz cipres in ligustra. Obe živi meji sta zimzeleni in v naših krajih sedaj že kar dobro prezimni.

Lanska suha in pa mrzla zima je povzročila nekaj težav na lovorikovcih, ki  bodo v mesecu juniju in juliju večinoma spet lepo ozeleneli.V zadnjem času pa posegamo pri zasadivah živih mej, kjer je dovolj prostora za njihovo rast tudi po sajenju gabra (Carpinus betulus), maklena (acer campestra) medvejke (Spirea x vahhouttei). Za nižje živice pa lahko uporabljamo tudi kosteničevje ( Lonicera nitida ali pileata).

Za zelo hitro in bujno rastočo pa lahko uporabimo tudi brest (Ulmus pumilo celer).

Potaknjenci za vse leto

Razmnoževanje omenjenih živih mej je na dva načina,  in sicer s semeni in potaknjenci.Danes se bomo polj posvetili potaknjencem, ki se odvisno od sorte in vrste rastlin pripravljajo lahko skoraj čez vse leto,Sedaj je ravno pravi čas, ker je bila zima kar huda in se je zaradi tega primernost rastlin za izdelavo dobrega materiala za potaknjence tudi malo prestavilo v poletje, da pričnemo z izdelavo potaknjencev.

Material, ki ga bomo uporabljali za vegetativno razmnoževanje, mora biti primerno dozorel.
  • Uporabljamo samo zdrave in lepo raščene poganke. 
  • Ker so sedaj dnevi že zelo vroči in  je v zraku malo vlage, moramo potaknjence nabrati že zgodaj zjutraj in jih čim prej zaviti v vlažen papir ali tkanino. 
  • Odrezane dele rastlin tudi čim prej prenesimo v hladen in bolj vlažen prostor. 
  • Ko imamo material pripravljen, ga z ostrim nožem ali dobrimi škarjami gladko odrežemo pod stebelnim kolenom (internodijem). 
  • Rastline potaknemo  v primeren substrat, ki je sestavljen iz peska in pa šote Bio Plantella Start. 
  • Pri potikanju zelo pazimo, da rastline potaknemo v primerno globino , to je 1 – 3 cm, odvisno od vrste rastline. 
  • Površino, ki jo odrežemo, pustimo, da se rahlo posuši in jo potem nežno pomočimo v  hormon rasti ali sredstvo, ki pomaga pri ukoreninjenju Plantella Rhizopon II
  • Če ima rastlina veliko listno maso, ji liste primerno prikrajšamo, da bo med ukoreninjanjem izgubljala čim manj vlage  skozi liste. Velikost rezanih potaknjencev je 5-10 cm in naj imajo 2-3 kolena.

Pri kosteničevju je bolje pustiti malo več in se jih odreže pri presajanju. Poskrbimo za primerno zračno vlago, zato jih večkrat na dan rosimo.

Lahko si pomagamo tudi s folijo, ki jo položimo čez potaknjence in z tem preprečujemo izhlapevanje. Zelo moramo biti pozorni, da pri rošenju preveč ne močimo substrata, ki mora ostati dovolj zračen in ne preveč moker.Redno pregledujemo potaknjence in odstranjujemo odmrle dele rastlin. Lahko jih tudi zalijemo z organskim gnojilom, ki vsebuje vitamine in aminokisline, za boljše razraščanje korenin in krepitev rastline. Potaknjenci se ukoreninjajo zelo različno, odvisno od vrste in sorte rastlin. Nekateri se ukoreninijo že po treh tednih, pri drugih pa moramo biti potrpežljivi tudi do pol leta.

Razmnoževanje rastlin s potaknjenci, posebno lesnatih, ni tako enostavno, zato moramo pričakovati kar nekaj izpada naših potaknjenih rastlin.Pri količinski oceni sadik moramo vedno vzeti v zakup, da nam jih bo nekaj propadlo pri potikanju in nekaj še kasneje pri presajanju.Pri takem delu, kjer se srečujemo z novimi nalogami in znanji, moramo biti vedno optimisti in ne smemo pri prvem neuspehu vreči puške v koruzo.
Podtaknjenci: tisa, lovorikovec, lonicera 
Potaknjenec lovorikovca in ukoreninjen potaknjenec
Potaknjenec lonicere in ukoreninjena lonicera.

Veliko izbiro živih mej dobite v Vrtnarstvo HLEBEC, Ob potoku 20, Vrhnika, 041 624817.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Start

Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje. Mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast.

Plantella Rhizopon II

Sredstvo za pospeševanje rasti korenin za delno olesenele potaknjence.
Za komentiranje se prijavite