Škodljivci na podzemnih delih rastlin - Klub Gaia
Slovenian
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia Naredi vrt

Škodljivci na podzemnih delih rastlin

mag. Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr.

Podzemni deli rastlin so zelo vabljivi tudi za številne škodljivce. Zato rastlina nenadoma oveni ali porumeni in propade. Z doslednimi preventivnimi ukrepi jih lahko preprečimo ali omejimo.

Strune

Strune so večini pridelovalcev vrtnin in poljščin znani škodljivci. Hrošči niso škodljivi, saj se hranijo s cvetnim prahom in listi rastlin. Največ slabe volje povzročajo strune (ličinke hroščev pokalic) tik po presajanju, saj se prehranjujejo s koreninami različnih rastlinskih vrst, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj. Izlegle strune se hranijo z organsko snovjo v tleh. 

Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se prehranjujejo s koreninami različnih rastlinskih vrst. Zavrtajo se tudi v gomolje krompirja, korene korenja in repe ter tako prizadenejo njihov videz in uporabnost ter objedajo tudi kalčke. 

Ukrepi:
Za zatiranje strun v vrtninah nimamo na voljo široke palete insekticidov, zato je pomembno vplivati nanje z drugimi ukrepi: 
  • ohranjanje in vzpodbujanjem naravnih sovražnikov (ptice, žabe, …), 
  • s setvijo in nato mulčenjem ter zavarovanjem nekaterih rastlin (oljna redkev, sudanska trava,…), 
  • širokim kolobarjem, 
  • obdelavo tal, 
  • setev opravimo v optimalnem času in na optimalno globino tal, 
  • razpleveljenjem posevkov, 
  • umnim gnojenjem in namakanjem in podobno. 
Pogosto številčnost strun v domačih vrtovih zmanjšujemo z ulovom strun na rastlinske vabe (nakaljeni gomolji krompirja, koreni korenja in pese, jabolka,…) ali pa z ulovom na vabe. Posebej priporočamo past za strune Bio Plantella Stop strune. Dolgotrajno deluje in do 3 mesece s feromonom učinkovito privablja odrasle osebke hrošča pokalice.

Ogrci

Ogrci (ličinke) različnih hroščev (na primer poljskega majskega hrošča, junijskega hrošča, vrtnega hrošča,…), ki živijo v tleh, obžirajo organe različnih vrtnin, poljščin,…
Ogrci (ličinke) različnih hroščev (na primer poljskega majskega hrošča, junijskega hrošča, vrtnega hrošča,…), ki živijo v tleh, obžirajo organe različnih vrtnin, poljščin,…
Ogrci različnih hroščev napadajo talne dele številnih rastlin (krompir, pesa, korenje, zelje, solata,…) in z obžiranjem pogosto povzročijo bodisi propad rastline ali zgolj poškodbe na gomoljih, korenih,… 

Ukrepi:

  • Redno rahljanje tal in ročno pobiranje in uničevanje ogrcev, ki povzročajo škodo. Ogrci pogosto prizadenejo tudi travno rušo naših zelenic. V primeru, da napad opazimo dovolj zgodaj, je smiselno poseči po pripravkih, ki vsebujejo entomopatogene nematode, vrste Heterorhabditis bacteriophora (ob uporabi je potrebno dosledno upoštevati navodila proizvajalca).
Seveda vsi ogrci niso škodljivi. Za ogrce zlate minice namreč velja, da se prehranjujejo z razpadajočo organsko snovjo oziroma jo razgrajujejo.

Sovke

Sovke so sorazmerno veliki, ponoči aktivni metulji. V skupino talnih sovk pa uvrščamo tiste, katerih gosenice se podnevi skrivajo v površinskem sloju tal ali talnih razpokah, v mraku pa prilezejo iz skrivališč in poškodujejo rastline tik ob površju tal. Gosenice pregriznejo koreninski vrat, občasno tudi steblo, hranijo se s spodnjimi listi, zavrtajo se v steblo, obgrizejo gomolje in korene. Gosenice talnih sovk so običajno prsteno sive do rjavkaste barve, imajo golo telo, ki je pokrito z voskom. Dolge so do 45 mm in se v primeru, da jih zmotimo, zvijejo v klopčič (v obliko črke C). 

Ukrepi:

  • Napad talnih sovk zmanjšamo z intenzivnim obdelovanjem tal, zgodnjo pripravo zemljišč, preprečevanjem zapleveljenosti, zgodnjo setvijo, dobro pripravo tal in optimalno oskrbo posevkov. Seveda je smiselno tudi pobiranje in uničevanje gosenic. Za kemično zatiranje trenutno v Sloveniji nimamo na voljo registriranega insekticida.

Navadni bramor

Navadni bramor je žuželka, ki tudi letos povzroča obilo preglavic številnim pridelovalcem vrtnin in okrasnih rastlin. Rad se zadržuje v bolj vlažnih tleh, bogatih s humusom. Škodo povzroča z objedanjem korenin, korenov in gomoljev, prehranjuje pa se tudi s hrano živalskega izvora. Škodljiv je tudi zaradi kopanja rovov. V primeru, da se na manjšem prostoru pojavi preveliko število osebkov, se bramorji medsebojno napadajo, ubijajo in pojedo (kanibalizem). 

Ukrepi:

  • Bramor rove pogosto koplje v površinskem sloju tal. Na manjših pridelovalnih zemljiščih lahko bramorje polovimo v prazne konzerve, manjše plastične posodice ali cvetlične lončke (v tla jih zakopljemo do roba, da bramorji ponoči popadajo vanje), izkopljemo gnezda z jajčeci ali ličinkami in jih uničimo ali pa jeseni na več mest v vrtu zakopljemo hlevski gnoj (vanj se bodo preko zime skrili bramorji in pred koncem zime gnoj z bramorji izkopljemo in jih uničimo). Za zatiranje v Sloveniji trenutno nimamo registriranih insekticidov. Na domačih vrtovih si pogosto pomagamo z uporabo milnice, ki jo vlijemo v rove ali z entomopatogenimi nematodami (Steinernema carpocapsae).

Odrasli hrošči zlate minice so okorni letalci, njihove ličinke pa pogosto najdemo v kompostnem kupu, koritih z okrasnimi rastlinami,…
Koreninske uši se prehranjujejo s sesanjem rastlinskih sokov na koreninah, s čimer slabijo napadeno rastlino.
Navadni bramor je žuželka, ki se rada zadržuje v bolj vlažnih tleh, bogatih s humusom.

Videz postavitve in sestave talne vabe

Talno vabo lahko sestavimo tudi iz cvetličnega lončka, premera 11 cm (na spodnji strani mora imeti lonček več lukenj), vermikulita in nakaljenega netretiranega semena koruze in/ali pšenice. Lonček do polovice napolnimo z vermikulitom (njegov namen je ohranjanje in akumuliranje vode), dodamo približno 30 ml koruznega in/ali pšeničnega zrnja, do vrha nasujemo vermikulit in tako pripravljeno vabo zalijemo s približno 100 ml vode. V tla izkopljemo manjšo jamo, globine 20 cm in malo večjega premera od lončka. V jamo pokončno postavimo vabo, jo obsujemo s prstjo in na vrhu vabo pokrijemo še z 1 cm debelo plastjo tal. Vabo nato prekrijemo s pokrovom (zato lahko uporabimo kar podstavek cvetličnega lončka s premerom približno 18 cm) in pokrov prekrijemo s prstjo (pokrov naj bo približno 5 cm pod površjem tal). Mesto postavitve označimo s količkom, kar nam bo pomagalo pri iskanju vabe. Takšno vabo pustimo zakopano v tleh vsaj 14 dni (v primeru, da so temperature v času postavitve vabe nižje, jo pustimo v tleh nekoliko dlje). Nakaljena pšenica in koruza bosta v vabo privabili strune in po odstranitvi vabe iz tal bomo pregledali vsebino (najbolje, da vsebino stresemo na črno folijo – slamnato rumene strune se jasno ločijo od sivkastega vermikulita) ter preštejemo strune. 

Spomladanski čas je najustreznejši za postavljanje vab v primeru setve vrtnin ali koruze, jesenski pa za poljščine, ki jih sejemo že zgodaj spomladi ali za zgodnji krompir.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Stop strune

Bio Plantella Stop strune

Mehanska vaba za strune v vrtu dolgotrajno deluje in do 3 mesece s feromonom učinkovito privablja odrasle osebke hrošča pokalice in tako pred njimi ščiti krompir, korenje, rdečo peso, itd.
Bio Plantella Stop strune - feromonska vaba

Bio Plantella Stop strune - feromonska vaba

Feromonska vaba za ponovno polnjenje - 2 kos. Dolgotrajno deluje in do 3 mesece učinkovito privablja odrasle osebke hrošča pokalice in tako pred njimi ščiti krompir, korenje, rdečo peso, itd.
Kje lahko kupite naše izdelke