Ozelenitev fasade brez poškodb - Klub Gaia

Ozelenitev fasade brez poškodb

Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Plezalka na fasadi poleti zasenči hišo in jo hladi. V takšni je prijetneje živeti. Ker pa pri nas večina ljudi težko pride do hiše, jo praviloma čuva in noče, da bi jim fasado s svojimi krempeljci uničevale plezalke. Kakšne so možnosti, da hišo oblečemo v zeleno in očuvamo fasado?
Plezalk, ki se same oprimejo stene, so ne da odstraniti brez sledov. Kakorkoli smo natančni in pazljivi, plezalne korenine in oprijemalne tačice bodo bodisi »odnesle« s seboj nekaj ometa, ali pa bodo fizično ostale prisesane k fasadi. Če nočemo, da sem nam plezalka za vedno »podpiše« na omet, ne prideta v poštev niti vinika niti bršljan. Obe viniki, petlistna in trirogljata vinika (Parthenocissus quinquefolia in Parthenocissus tricuspidata) sta pri nas sicer daleč najboljši plezalki, ki samostojno, hitro in enovito prerasteta stene, nimata težav s podnebjem in jeseni pred listopadom čudovito pordečita. S stališče hišne klime je vinika idealne plezalka, saj poleti stene senči in jih zaradi listne transpiracije tudi fizikalno hladi, pozimi pa sonce spusti do zidu, da ga žarki grejejo in sušijo.
Bršljan je pojem destruktivne plezalke, ker se tako močno oprime fasade, da jo pri odstranjevanju plezalke vedno poškodujemo. Poleg tega je bršljan vedno zelen, kar pomeni, da pozimi ne spusti sonca do zidu, posledica sta pa hlad in vlaga. To je treba imeti v mislih, še preden začnemo sanjariti o pozimi zeleni hišni obleki. Tudi rastline, ki se pustijo voditi po plezalnih konstrukcijah in čuvajo fasado, pozimi hišo hladijo. Pozabimo nanje.

Plezalke in ovijalke

Omenjeni viniki in vsem znani bršljan so plezalke: same se oprimejo gladke stene in samostojno osvajajo tretjo dimenzijo. Če si še tako želimo, se ne pustita omejevati človekovi volji in plezati samo po vodilih. Njihov duh je svoboden in vse, ob kar se lahko prisesata s tačicami ali koreninicami. 
Ovijalke so druga pesem: te gredo ob opori navzgor kot fižol. Slovencem dobro poznani ovijalki sta glicinija in jasminova troba, ki sta prerobustni, pretežki in prenasilni za vodenje ob fasadi. Vrtnarji poznajo okrasne srobote (»klematise«), ki so ovijalke, a so za ozelenjevanje prešibki. Na vodila iz jeklenih pletenic lahko v notranjosti Slovenije spustimo akebijo (Akebia quinata). V milih zimah je skorja do pomladi zelena. Spomladi cvetijo tako moške kot ženske rastline, slednje pa rodijo tudi užitne plodove.  Jeklenice naj bodo odmaknjene približno 15 cm od fasade.

Popenjavke

Tipični popenjavki sta trta in vrtnica. Znata si poiskati pot navzgor, a v urejenem vrtnem okolju potrebujete vodila, ob katera ju privezujemo, da ju nadzorovano peljemo ob steni navzgor. Obe popenjavki imata pri nas že dolgo domovinsko pravico in soustvarjata tradicionalni videz krajine, zato si zaslužita pozornost. Ob kaj ju privezujemo, jima je popolnoma vseeno – bistveno je, da so opore dovolj močne in stabilne. Lahko gre za klasični »kozolčasti« latnik, lahko za rešetkasta »na damo« postavljeno vodila, ali samo za vodoravne ali navpične late. Ne smemo pa živeti v zablodi, da bo naša fasada ostale nedotaknjena: vse opore morajo biti čvrste in zato pritrjene tudi ob steno.

Vodila vedno toliko odmaknemo od stene, da lahko rastoča stebla brez težav privežemo k njim. Sproti preprečujemo, da bi poganjki s spodnje strani zlezli pod latnik. Svojeglavce peljemo na zunanjo stran vodila ali pa takoj režemo. Red mora biti! Dovolj je, da je latnik 5 cm od hiše – pod pogojem, da smo mi gospodarji popenjavke in odločamo, da bo rasla na zunanji strani. 

In na koncu še dobra beseda za najbolj slovenski način ozelenjevanja sten: s hruškami ali marelicami v špalirju! Lepo in koristno hkrati, a za vestnega in veščega sadjarja. 
Mreža iz jeklenic je galantna rešitev. Nosilci, na katere se jeklenice privije, so hkrati distančniki, ki oporo odmaknejo od stene. Na sliki mrežo porašča vrsta jasmina, ki je primerna le za Obalo in Goriško.
Plezalka kot fasada je za večino Slovencev težko predstavljiva. Prevladuje strah, da se v zeleni obleki hiše koti mrčes in da po plezalki v sobo prilezejo kače. Nič bolj kot po drugem grmovju in drevju! Res pa je, da je z zeleno fasado s slike veliko dela, saj je treba plezalko striči, da si ne prilasti okenskih okvirjev, žlebov in fabiona.
Stari gospodarji niso komplicirali. Nekaj močnih žebljev je dovolj, da trta raste krotko ob steni.
Latnik iz desk je uporaben tako za razpeljavo špalirja sadnega drevesa kot za pritrditev vrtnice ali trte.  Priporočljivo je, da navpični nosilci čvrsto stojijo na tleh, da teža ogrodja in rastline ne bremeni fasade.
Pocinkana mreža je pripeta neposredno na steno. Rastlini je to prav, lastniku fasade verjetno malo manj, saj ob neposrednem stiku rastline s steno lahko ostanejo sledovi. 
Nobena plazavka, ki ima “tačke”, kot jih ima vinika na fotografij, ali oprijemalne koreninice, kot jih ima bršljan, ni primerna za vodenje po latnikih, mrežah in jeklenicah. Za to so uporabne izključno ovijalke ali vzpenjavke, ki jih ročno privežemo k opori. 
Za komentiranje se prijavite