Vzgoja domačih sadik - Klub Gaia

Vzgoja domačih sadik

Miša Pušenjak, univ. dipl. inž. agr.

Mnogi menijo, da je vzgoja sadik samo spomladansko opravilo, pa se zelo motijo. Odkar so se tudi pri nas uveljavile sadike s koreninsko grudo, lahko danes vzgajamo skoraj vse vrtnine preko sadik. Prav v drugi polovici poletja si lahko sadike pridela prav vsak, saj ni potreben rastlinjak, kakor spomladi. V poletni vročini seme na prostem kali slabo, zelo počasi, pogosto tudi ne. Zato je sadika prava odločitev. 

Nekaj nujnih poudarkov

  • Vsem je nekako v glavi, da sadike vzgajamo na toplem, predvsem v rastlinjaku. To seveda velja za hladne spomladanske dneve. Poleti je za vzgojo sadik v rastlinjaku  prevroče. Seme zelo težko kali, če temperature  zemlje presegajo 30 oC. Nekateri že vedo, da je potrebno  poletne setve na prostem zasenčiti. Zato sadik seveda ne vzgajamo na polnem, vročem poletnem soncu. Najdite nekoliko zasenčen svetel prostor. 
  • Prav poleti je zelo pomembno, da ne varčujete pri velikosti lončkov za sadike. Več je zemlje, dalj časa ostaja vlažna. Majhen lonček se  bo zagotovo čez dan izsušil, sredi dneva pa je zalivanje seveda  najbolj tvegano. Izberite torej nekoliko večji loček. 
  • Sadik ne vzgajamo v vrtni zemlji, najpogosteje tudi domač kompost ni najboljša izbira. Vzgajamo jih v kupljenih substratih. Za vzgojo sadik ne izberite substratov, ki imajo dodana hranila. Naj pa bodo kakovostni. Eden izmed njih je zagotovo Bio Plantella Start

Setev za sadike

Zelo pomembno je, da za setev izbrane lončke napolnite z zemljo povsem do vrha. Nato zemljo rahlo potlačite (ne natlačite) v lonček, da zapolnite vse prazne prostore in se zemlja ne bo posedla. Zakaj je to tako pomembno? Da ne bodo sadike solate, endivije, radiča, zelja… dobile predolgih stebel. Drobni kalček namreč takoj sili iz lončka na svetlobo. Če je lonček premalo napolnjen z zemljo, se potegne že prvi dan preko roba lončka – tanki vrat pa se potem spremeni v predolg koreninski vrat, steblo…Ti so potem lahko vzrok za gnitje vrtnin. 
Koliko semen damo v en lonček, je odvisno od posamezne vrtnine. Seme samo potisnite v zemljo, pokrijte pa le toliko, da bo z njo prekrito. Vse skupaj dobro zalijte in postavite na hladno (garaža, nekoliko svetlejša klet za nekaj dni (3 -5), potem pa pod balkon ali pod sadno drevje. Ne sme biti pretemno, sončni žarki večji del dneva pa niso najbolj zaželeni. Tako bo zalivanje sadik enostavno.

Presajanje sadik na prosto

Mnogi so že pozabili, da je ob presajanju sadik na prosto potrebno najprej zaliti jamico. Tako bodo tiste najbolj pomembne, zunanje korenine ostale in takoj poiskale svoj prostor izven koreninske grude. Drugače lahko že nekaj minut v suhi zemlji te koreninice požge, posebej poleti, ko je zemlja tudi vroča. Po končanem delu zalijte CELO gredo, ne samo vrstic ali rastlin. Potem pa takoj okoli sadik namestite zastirko, najbolj pri roki je običajno pokošena trava. Zastirka naj bo debela do 5 cm, ne več. Potem ne bo dodatna zaščita za polže, svojo vlogo senčenja pregrete zemlje in preprečevanja izhlapevanja pa bo opravila. Raje jo sproti, ob vsaki košnji obnavljajte. Če je le možno, gredo tudi zasenčite, da bodo sadike vsaj v prvem tednu v senci. 
Substrat rahlo potlačimo pred setvijo.
Predolg pecelj, ker lonček ni bil dovolj napolnjen z zemljo.
Motovilec lahko pridelujemo tudi iz sadik.

Tudi motovilec in špinačo vzgajamo preko sadik

Skoraj vse vrtnine (izjema so le korenček, pastinak in korenasti peteršilj) lahko vzgojimo iz sadik. Proti koncu poletja pa bo mnogim zelo prišlo prav, da vedo, da je tudi motovilec in špinačo možno pridelati s sadikami. Obe vrtnini pri visokih temperaturah ne kalita radi. Mnoge motovilec, pa tudi špinača zato poleti zelo jezita. Vzamete lončke, premera 5 cm, in v vsakega posejete do 5 semenk. Če boste setvenico postavili na hladno (garaža), bo seme kalilo. Sadike vzgojite v treh tednih, potem pa jih samo presadite na prosto in prvi motovilec boste imeli že septembra. S setvami lahko največji navdušenci začnete še konec julija. Prej pa ne, saj motovilec in špinača v vročini tudi ne rasteta in saj veste, avgust zna biti pri nas še res zelo vroč. 

Ali veste?

Pridelava vrtnin  s sadikami, posebej v prehladnih in prevročih razmerah, je zelo uporabna in smiselna. Pridelek je pri vseh vrtninah višji, predvsem pa so rastline  bolj odporne. V juliju še vedno  sejemo za sadike grmičaste bučke, solatne kumare, endivijo, letne sorte solate, nadzemno kolerabico, cvetačo, brokoli, stoletno čebulo, letni tolščak, rukolo (čeprav je še malo zgodaj) proti koncu julija pa že motovilec, špinačo, blitvo, listnati in korenasti peteršilj in nizek stročji fižol.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Start

Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje. Mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast.
Za komentiranje se prijavite