Oblačenje ograj v rastline - Klub Gaia

Oblačenje ograj v rastline

Karin Bejo, univ. dipl. inž. agr.

Vrtna umetnost! Umetnost urejanja okolja nam omogoča nešteto možnosti pri ureditvi našega delčka na tem lepem zeleno modrem planetu Zemlja. 

Razmejitve na in okoli vrta lahko naredimo v različnih izvedbah – lahko so zidovi iz betona, opeke, kamna ali suhozidi oziroma palisade. Ločnico v vrtu lahko naredimo tudi z rastlinami, torej z živo mejo, ki jo lahko zasadimo iz široke palete zimzelenih in listopadnih rastlin. Običajno pa za razmejitve ob zunanji meji zemljišča uporabimo ograje v različnih izvedbah – kovinske, lesene, enostavne iz žičnega pletiva, ipd. Tako ograje kot zidove lahko ozelenimo in tako del vrta dodatno poživimo ali pa zakrijemo neželeni pogled.

Najbolj enostavno

Viseči rožmarin
Viseči rožmarin
Pri prekrivanju ograj z rastlinami smo velikokrat v dvomih, katere so primerne za različna rastišča v vrtu. Prav gotovo za vsako rastišče lahko najdemo primerno vzpenjavko. Ograje lahko prekrijemo tako z uporabnimi kot tudi le okrasnimi rastlinami.
Najožja živa meja, ki jo lahko naredimo v vrtu, je ograja, obraščena z bršljanom (Hedera helix). Na trgu obstaja veliko različnih sort bršljana. Načeloma si na Primorskem lahko privoščimo vse, medtem ko v kontinentalnem delu Slovenije ne uspevajo pisanolistne sorte, saj pozimi običajno pozebejo. Seveda obstajajo izjeme s prav posebno mikroklimo, a teh ne moremo vzeti kot pravilo. Ob zasaditvi ene sadike na tekoči meter, bomo čez nekaj let dočakali zeleno steno. Če želimo pospešiti obraščanje, lahko zasadimo 2 sadiki na meter ograje. Večja gostota je tudi mogoča, a moramo upoštevati, da bomo takšno živo mejo 2 do 3 x letno obrezovali in če bomo v osnovi imeli več sadik, bomo pozneje morali z rezjo odstraniti več zelene mase. Bršljan obraste vse možne izvedbe ograj. Pomembno je le, da je najvišja napenjalna žica, v kolikor imamo ograjo iz žičnega pletiva, močna. Prešibka ograja se lahko sesede pod težo razvitih bršljanovih poganjkov. 

Rastline za senco in severne lege:

  • Hedera helix (tudi za sonce)
  • Hydrangea petiolaris

Maline brez trnja:
  • 'Glen Lyon'
  • 'Glen Ample'
  • 'Polka' – 2x rodna
  • 'Alpengold' – rumenoplodna, 2x rodna

Samooplodni bavarski kivi:'Vitikiwi'

  • 'Issai'
  • 'Kokuwa'
Slak
Slak
Srobot
Srobot

Uporabne vzpenjavke

  1. Prenekateri zelenjavni vrt moramo zavarovati z ograjo, bodisi zaradi urbane soseske ali divjadi, ki lahko sicer prosto prihaja na pogostitev. V vsakem primeru lahko takšno ograjo prekrijemo z uporabnimi vzpenjavkami. Ograjo lahko obrastemo s hvaležno čajoto (Sechium edule), ki rada raste na sončnem mestu. Ker za rast potrebuje oporo, je mesto ob ograji zanjo ravno pravšnje. Posajena v bogato, rodovitno prst, pognojeno s Plantella Organik K, bo svoje do 5 m dolge vreže razpredla po ograji, s katerih bomo obirali okusne plodove.
  2. Del ograje na vrtu, ki bi ga radi zakrili ali zasenčili, lahko prerastemo s fižolom. Tako bomo prihranili nekaj prostora na vrtu in tam zasadili druge zelenjadnice. Fižol sadimo v kupčke, rastline pa usmerjamo po ograji, da prerastejo predvideno površino. Za poživitev prostora lahko uporabimo rdečecvetni turški fižol. 
  3. Uporabna, hvaležna in bujna vzpenjavka, ki jo lahko sadimo ob poljubno visoko ograjo, je kivi. Priporočala bi predvsem novejše selekcije in križance bavarskega kivija (Actinidia arguta), ki so samooplodne in ne potrebujemo moških in ženskih sadik. Sadimo jih lahko 2 – 4 m narazen in vodimo po ogrodju ograje. Tehnika obrezovanja kivija je izredno podobna rezi vinske trte, pomembna razlika pa je v tem, da kivi lahko močneje obremenimo s plodovi, torej so ogrodno poganjki lahko daljši.
  4. Tudi z jagodičevjem, na primer z malinami ali robidami  brez trnja, lahko ozelenimo ograjo. Njihovi poganjki segajo med 1,5 in 2,5 m visoko in zakrijejo kotiček vrta v poletnem času. Le predstavljajmo si, kako posedamo na terasi in hkrati zobamo sočne plodove – čudovit občutek.
  5. Ograje pa prav gotovo prekrivamo s cvetočimi okrasnimi rastlinami, ki nam s svojimi cvetovi povrnejo za vso nego in skrb, ki jim jo izkazujemo čez leto. Kraljice vrtnih ograj so vsekakor vzpenjave vrtnice, enkrat ali večkrat cvetoče, kar je odvisno od sorte. V bogatem cvetenju bomo lahko občudovali čez ograjo prerasel himalajski srobot (Clematis montana), le korenine naj ima v senci, poganjke pa na soncu. Bogat v rasti in bujen v cvetenju je vzpenjavi kovačnik. Hvaležna za severne in senčne ograje pa bo prav gotovo vzpenjava hortenzija (Hydrangea petiolaris), ki bo z nežnimi kremastimi socvetji popestrila temne kotičke v vrtu.

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Organik K

Najboljše 100% organsko gnojilo z naravnim kalijem za boljši razvoj plodovk. Za čvrste plodove boljšega okusa.
Za komentiranje se prijavite