Dvignjena greda – idealen dom za vrtnine

Dvignjene grede, imenovane tudi visoke grede, so v zadnjem času nasploh zelo v modi, saj nam omogočajo, da na majhnem prostoru tudi v urbanem okolju (atrij, terasa, balkon …) ali na neplodnih tleh gojimo vrtnine, dišavnice, zelišča in manjša sadna drevesa. Ker so narejene iz različnih organskih materialov, iz katerih se ob razkrajanju sprošča toplota, je zemlja spomladi prej na voljo za setev, poleg tega pa na površini ne zastaja voda, kar je še posebno pomembno ob mokrih pomladih.

Pomembna pa ni le uporabna vrednost – taka greda je tudi oblikovna prvina, ki vrt nivojsko razgiba. Če je primerno izdelana, lahko brez težav sedimo na njenem robu, medtem ko zalivamo, plevemo ali preprosto občudujemo, kaj je na vrtu zraslo.

Postavitev dvignjene grede

Za izdelavo visoke grede je odličen čas jeseni, ko se na vrtu nabere veliko odpadlega listja in drugih rastlinskih ostankov, vendar ni niti zdaj nič usodno zamujenega. Tudi spomladi je veliko organskega materiala, predvsem obrezanih vej s sadnega drevja, ki jih na drobno narežemo s sadjarskimi škarjami.

Ker večina vrtnin dobro uspeva na soncu, gredo postavimo na odprtem prostoru, po možnosti stran od dreves, stavb ali plota, ki bi zakrivali sonce. Da bosta obe strani enakomerno osvetljeni, naj bo smer postavitve grede sever – jug. Izjema so le tiste grede, na katerih nameravamo gojiti gozdne rastline, ki potrebujejo hladnejše in bolj senčno rastišče.

Opora za paradižnik in grah

Oblika grede

Greda je lahko kakršnekoli oblike, najenostavnejši pa je pravokotnik. Zelo dekorativne in praktične so tudi stopničaste grede, ki so zgrajene v več nivojih in so še posebno primerne za vrtove z omejenim prostorom.Najprimernejša višina za dvignjeno gredo je med 60 in 75 centimetri oziroma v višini pasu. Medtem ko je dolžina grede poljubna, omejena je le z velikostjo vrta oziroma z našimi željami, pa se širina, odvisno od vrtnarjeve velikosti, navadno giblje med 120 in 150 centimetri.
Gredo ogradimo z betonskimi kockami ali obzidamo s staro opeko ali kamnitim zidom. Če delamo brez malte, kamenje zlagamo podobno kot pri suhem zidu, zaradi stabilnosti pa nagnemo zid rahlo navznoter. Med kamni lahko puščamo praznine, v katere zasadimo začimbnice ali dišavnice.

Mešani posevki za dvignjeno gredo

Na gredah smo običajno prostorsko omejeni, zato moramo biti pozorni na razpored rastlin. Priporočljivo je upoštevati pravila dobrih sosedov v mešanih posevkih, da si rastline med seboj »pomagajo« v boju s škodljivci, hkrati pa moramo paziti, da visoke rastline ne delajo sence nižjim. Za primer vzemimo sladko koruzo, ki daje oporo fižolu, ta pa jo oskrbuje z dušikom; ali pa združbo sladke koruze in sončnic, slednje so naravno odvračalo za koruzno veščo.Da bo prostor bolje izkoriščen, med rastline z daljšo rastno dobo posadimo tiste, ki hitreje dozorijo. Tako lahko med različne vrste kapusnic posadimo nizek stročji fižol ali grah.

Ob spomladanskem sajenju je dobra kombinacija zasaditev paradižnika in solate, za jesensko pridelavo lahko združimo špinačo in motovilec, za por pa je prostor med korenjem ali peteršiljem.

Seveda pa gredi brez cvetličnega razkošja nekaj manjka. Najbolj zaželene so: žametnica, ognjič in kapucinke. Poleg tega, da njihovi cvetovi privabljajo koristne žuželke, s koreninskimi izločki tudi blažijo napad talnih škodljivcev.

Kako polniti gredo

Plasti v gredi

Ko je okvir postavljen, se lotimo polnjenja grede. Na dno, v višini 20 - 40 centimetrov, položimo drenažni material, ki bo počasi razpadel, običajno so to zdrobljene veje, koruznica, trstika … Zelo dobra je tudi ovčja volna, ki odganja voluharja. Čez to nasujemo plast nedozorelega komposta, ki ga prekrijemo z narobe obrnjeno travno rušo, to pa prekrijemo s časopisnim papirjem ali kartonom, ki zadržujeta vlago.

Na vrh grede nasujemo še za približno tri decimetre debelo plast vrtne zemlje, ki ji primešamo zrel kompost in dolgo delujoče organsko gnojilo Plantella Organik. Na koncu gredo zavarujemo z zastirko iz slame.Greda se postopoma seseda, zato je njeno višino treba vzdrževati z vsakoletnim dodajanjem komposta in zemlje. Po petih do šestih letih pa je greda tako izčrpana, da jo je treba povsem prenoviti.