Zrnate stročnice na gredicah - Klub Gaia

Zrnate stročnice na gredicah

Doc. dr. Darja Kocjan Ačko in Anamarija Ačko

Grah, bob, volčji bob, soja, fižol, vinja, leča, čičerika in arašid spadajo v skupino devetih najpomembnejših zrnatih stročnic sveta. Suho zrnje je bogato z beljakovinami, ki imajo za človeški organizem ugodno sestavo aminokislin. 
Ker so vse zrnate stročnice iz botanične družine metuljnic, bogatijo tla z dušikom, zato imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljševanju rodovitnosti tal. Po spravilu strokov in zrnja ne pulimo ostankov rastlin s koreninami, ampak odrežemo, tako da korenine z gomoljčki ostanejo v tleh. V gomoljčkih je namreč dušik, ki so ga bakterije iz rodu Rhizobium pridobile iz zraka v času rasti in razvoja stročnice, še posebej cvetenja. Dušik, ki ga ni treba kupiti, je pri pridelavi na gredici pomembno hranilo za naslednjo vrtnino v kolobarju, ki naj ne bo stročnica. Podobni povzročitelji bolezni in škodljivci so vzrok, da se stročnice lahko vračajo na isto gredico šele na tri do štiri leta.

Pomembne beljakovine

Fižol-preklar
Fižol-preklar
Grah-mali provansalec ob opori na gredici
Grah-mali provansalec ob opori na gredici
Uporaba stročnic v vsakdanji prehrani ljudi se je zmanjšala, nekateri so jih kar opustili. Na krožnikih so jih zamenjale beljakovine živalskega izvora. Obilni in prepogosti mesni obroki  pa so daleč od optimalnega razmerja med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati, ki je 13 : 25 : 62.

Organizacija združenih narodov je leto 2016 razglasila za mednarodno leto zrnatih stročnic, da bi razširili lokalno pridelavo. Ker velike svetovne pridelovalke prodajajo stročnice po nizki ceni, so marsikje opustili domačo pridelavo. 

Sorte

Nastale so številne lokalne populacije in sorte visokega fižola, kot so Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Jabelski pisanec, Semenarna 22 (bolj znana kot Savinjski sivček), Barianec, Lišček, Češnjevec pisani visoki, Barianec, Kifeljček Justi in Stoletni, pa tudi nizke (Prepeličar Tomačevski, Češnjevec, Zorin), ki ne rabijo opore. 
Na gredice bi kazalo vrniti bob, kjer je podobno kot drugje v Evropi v ponudbi pri nas jedilna debelozrnata španska sorta Aguadulce. Novejša domača ohranjevalna sorta Zoran iz Kmetijskega inštituta Slovenije je drobnozrnata, seme pa bo v prodaji, ko se pokaže zanimanje pridelovalcev. 

Vlaknine iz stročnic

Nutricionisti opozarjajo na krivično zapostavljenost zrnatih stročnic v prehrani. Še posebej koristni so njihovi ogljikovi hidrati s precejšnjim deležem prehranskih vlaknin, ki pri prehrani s stročnicami zmanjšujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni in bolezni prebavil. Netopne vlaknine v zrnju stročnic, še posebej pa v semenski lupini (celuloza, hemiceluloza, lignin), delujejo kot krtača v prebavilih, topne (pektini, rastlinske gume) pa naredijo mehko blato, prispevajo k redni prebavi, izločanju strupov iz organizma in ohranjanju zdravega črevesja. Zaradi vlaknin, ki jih bakterije v črevesju ne morejo prebaviti, stročnice napenjajo, zato je pomembno, da jih znamo pravilno pripraviti. Z namakanjem in izbiro zrn s tanjšo semensko lupino lahko to težavo precej ublažimo. 
Za komentiranje se prijavite