Uporaba stročnic v vsakdanji prehrani ljudi se je zmanjšala, nekateri so jih kar opustili. Na krožnikih so jih zamenjale beljakovine živalskega izvora. Obilni in prepogosti mesni obroki pa so daleč od optimalnega razmerja med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati, ki je 13 : 25 : 62.
Organizacija združenih narodov je leto 2016 razglasila za mednarodno leto zrnatih stročnic, da bi razširili lokalno pridelavo. Ker velike svetovne pridelovalke prodajajo stročnice po nizki ceni, so marsikje opustili domačo pridelavo.
Sorte
Nastale so številne lokalne populacije in sorte visokega fižola, kot so Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Jabelski pisanec, Semenarna 22 (bolj znana kot Savinjski sivček), Barianec, Lišček, Češnjevec pisani visoki, Barianec, Kifeljček Justi in Stoletni, pa tudi nizke (Prepeličar Tomačevski, Češnjevec, Zorin), ki ne rabijo opore.
Na gredice bi kazalo vrniti bob, kjer je podobno kot drugje v Evropi v ponudbi pri nas jedilna debelozrnata španska sorta Aguadulce. Novejša domača ohranjevalna sorta Zoran iz Kmetijskega inštituta Slovenije je drobnozrnata, seme pa bo v prodaji, ko se pokaže zanimanje pridelovalcev.
Vlaknine iz stročnic
Nutricionisti opozarjajo na krivično zapostavljenost zrnatih stročnic v prehrani. Še posebej koristni so njihovi ogljikovi hidrati s precejšnjim deležem prehranskih vlaknin, ki pri prehrani s stročnicami zmanjšujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni in bolezni prebavil. Netopne vlaknine v zrnju stročnic, še posebej pa v semenski lupini (celuloza, hemiceluloza, lignin), delujejo kot krtača v prebavilih, topne (pektini, rastlinske gume) pa naredijo mehko blato, prispevajo k redni prebavi, izločanju strupov iz organizma in ohranjanju zdravega črevesja. Zaradi vlaknin, ki jih bakterije v črevesju ne morejo prebaviti, stročnice napenjajo, zato je pomembno, da jih znamo pravilno pripraviti. Z namakanjem in izbiro zrn s tanjšo semensko lupino lahko to težavo precej ublažimo.