Cvetna monilija

Včasih se po cvetenju zgodi, da cvetovi marelice ali višnje porjaveli in odmrli obvisijo na vejah. Ko se približamo drevesu ugotovimo, da so odmrle tudi nekatere vejice s cvetovi vred. Kaj se dogaja? Drevesa so bila okužena z glivično boleznijo t.i. cvetno monilijo. Kaj lahko naredimo, da to bolezen preprečimo in kaj, če se je na drevesu že pojavila?

Sadne vrste, ki jih napada monilija

Cvetna monilija je ena najpomembnejših bolezni višenj in marelic, napada pa tudi vse druge koščičarje. Včasih jo opazimo tudi na kutini, kjer ravno tako okuži cvetove in poganjke, medtem ko jo na pečkarjih najdemo le občasno in samo na plodovih.

Največja nevarnost je med cvetenjem

Sadovnjak češenj

Cvet slive

Cvet nektarine

Cvetna monilija na slivi

Drevesa navadno najprej popolnoma normalno cvetijo. Nenadoma pa večji del cvetov porjavi in odmre. Včasih opazimo, da so odmrle cele vejice s cvetovi in listi vred. Odmrli cvetovi in listje ostanejo čez poletje na drevesu.

Povzročitelj bolezni

Povzročitelj bolezni je gliva Monilinia laxa. Gliva lahko prodre tudi še skozi zaprt cvet, največkrat pa okuži drevo med cvetenjem v odprt cvet.

Za okužbo je najbolj nevarno, če je med cvetenjem deževno vreme, v toplem in sušnem vremenu drevesa ostanejo zdrava. Po okužbi cveta se gliva z micelijem razraste v vejice, preko njih pa do drugih cvetov.

Micelij se razrašča v vejicah in izloča snovi, ki povzročajo odmiranje poganjkov. Odmrli mladi poganjki in vejice značilno smolijo. Debelejši poganjki navadno niso prizadeti.

Okuženi so lahko tudi plodovi

Gliva lahko okuži tudi zoreče plodove, ki pa morajo biti poškodovani oz. imeti ranico, skozi katero se lahko izvrši okužba.

Ranica lahko nastane zaradi pokanja plodov zaradi prevelike količine padavin, zaradi toče, pikov žuželk, drgnjenja plodov ob vetru.Na plodovih nastanejo belo sivkaste bradavice, plodovi pa se izsušijo in ostanejo na drevesih. Taki plodovi – t.i. mumije predstavljajo potencialen vir za okužbo v naslednji sezoni. Drevo lahko zaradi večletnih zaporednih okužb tudi propade.

Ukrepi za preprečevanje bolezni

Redna sezonska rez.
Izrezovanje okuženih poganjkov: Okužene poganjke izrežemo 20 cm pod mejo med okuženim in zdravim delom. Odrezane dele takoj zažgemo.
V letih, ko ni bilo cvetne monilije, drevesa obrezujemo že v avgustu.
Cvetno monilijo preprečujemo s predspomladanskim škropljenjem ob brstenju dreves, ko drevesa poškropimo z Bio Plantella Baker.
Zelo pomembno je tudi škropljenje v cvet, ki ga opravimo s fungicidom Vivera Chorus. Navadno škropimo dvakrat v koncentraciji 5 g/10 l vode. Prvič se tretira ob začetku cvetenja, ko je odprtih 10 odstotkov cvetov. Drugič škropimo, ko začnejo odpadati prvi venčni listi, oziroma pred napovedanim dežjem.

Monilija na kutini

Monilijo na kutini povzroča gliva Monilinia cydonie in je v nekaterih predelih, kjer gojijo kutine, bolj pogosta in pomembna bolezen.

Znaki okužbe

Okuženi so predvsem listi in cvetovi. Okužene liste prepoznamo po rjavih progah, ki se pojavijo vzdolžno z glavno žilo. Na njih se naseli plesniva prevleka.

Preko listov in cvetov prodre gliva v poganjke in povzroči njihovo sušenje. Da je našo kutino napadla monilija, pomislimo takrat, ko opazimo šope rjavih odmrlih listov, ki visijo navzdol in odmrle mlade plodiče, ki ne odpadejo.

Vir okužbe

Tudi tu so najpomembnejši vir okužb okuženi, plesnivi in posušeni plodovi, ki ostanejo na drevesih. Pomembno je, da jih odstranimo, izrežemo pa tudi vse okužene poganjke.