Na takih legah lahko posegamo po zimzelenih grmovnicah z nekoliko večjimi listi in japonskih hortenzijah, saj so temperaturna nihanja bolj postopna. Izbiramo med velikocvetnimi križanci rododendronov, ki jih kombiniramo z japonskimi velikolistnimi hortenzijami. Za pokrovne trajnice izbiramo med brusnicami, gaulterijo, resjem, borovnicami in pokrovnimi hortenzijami. Med manjše grmičke sodita tudi skimija in kalmija. V nekoliko večjih vrtovih dodamo tudi večje grmovnice ali drevesa, kot so: kamelije, magnolije, breze in cercidifil. Zgodaj spomladi nas bodo najprej s cvetovi razveselile: spomladanske rese, kamelije, za njimi rododendroni, poleti bodo cvetele gaulterije in brusnice, ki bodo lepoto ohranile vse do jeseni z barvitimi plodovi, poletne hortenzije pa z jesensko čipkasto rdečkasto strukturo suhih cvetov. Ko se listje jeseni obarva, cercidifili omamno dišijo in skupaj z brezami nudijo barvno očarljivo kombinacijo.
Sončna jutra, popoldanska senca
Take lege so primerne za
zimzelene grmovnice z manjšimi listi, saj so temperaturna nihanja bolj
izrazita. Izbiramo lahko med mnogimi sortami azalej, na voljo so večje in
manjše sorte Pierisov, ki jih sicer lahko lepo kombiniramo tudi z
velikolistnimi križanci rododendronov. Med hortenzijami raje izberemo ameriške
vrste, ki jih spomladi porežemo, da poleti obilno cvetijo na enoletnih
poganjkih. Na legah z več sončnih ur lahko zasadimo tudi latnate hortenzije,
saj so tako njihovi cvetovi bujnejši in številčnejši. Po cvetenju jim krajšamo
poganjke in s tem spodbujamo rast stranskih poganjkov, ki nosijo cvetove. V
podrasti uporabimo enake pokrovne trajnice: resje, gaulterije, brusnice, ki jih
lahko kombiniramo s pljučniki, jetrniki in žafrani, saj jih dopoldansko
pomladno sonce hitro pokliče na plano.