Slap Zaročenca - Klub Gaia

Slap Zaročenca

Boris Dolničar

Slikovita dolina Loška Koritnica na skrajnem SZ Slovenije, obdana s 15 dvatisočaki, se je izoblikovala ob istoimenski hudourniškireki, ki izvira pod Mangartom in se v Vodenci pri Bovcu izliva v Sočo. Tega čudovitega alpskega sveta se je v osrčju Triglavskega narodnega parka oprijelo tudi ime dolina stoterih slapov, od katerih smo se mi odpravili na ogled slapa Zaročenca na potoku Predelica. 
Slap Zaročenca je visok 30 metrov.
Slap Zaročenca je visok 30 metrov.
Ta izvira pod Nemškimi glavami, nakar se od prelaza Predel spušča proti Logu pod Mangartom, kjer se izlije v Koritnico. Potok je težko dostopen, pri čemer so se razmere še poslabšale po velikem podoru (1985.), stoletnem neurju (1986.) in zemeljskem plazu (2000.).     Zato se mu brez vrvi in drugih tehničnih pripomočkov lahko približamo le na treh točkah – v zgornjem, srednjem in spodnjem delu. Pot, ki se s ceste Bovec – prelaz Predel približno 50 metrov nad odcepom na Mangartsko sedlo spusti levo navzdol, nas privede do slapa Sanja (7 m) ter Smaragdnega (5 m), Predelskega (54 m) in Pravokotnega (8 m) slapu. Drugi dostop se začne kakih 600 metrov od kapelice v vasi Strmec na Predelu, kjer nas oznaka usmeri levo po lepo uhojeni stezi do slapa Zaročenca (30 m). Tretje izhodišče pa je v vasi Log pod Mangartom, kjer takoj za mostom čez Predelico v Gorenjem Logu zavijemo levo mimo zadnjih hiš in nadaljujemo skozi Korita do veličastnega amfiteatra z divjimi stenami, razmetanim skalovjem in Poševnim slapom (20 m). 

Neurje je slapu vzelo izvirno podobo

Na koncu poti, na katero smo se skozi mešan gozd (bukev, smreka, bor) podali s Predelske ceste, smo se znašli nad sotočjem Predelice in Mangartskega potoka ter nato kmalu na dnu soteske. Po strugi smo konec avgusta ob skromnem vodostaju mimo nekaj balvanov brez težav prišli pod slap Zaročenca, ki je čez mogočen prag nagubanega rdečkastega skalovja padal v zelen tolmun. In zakaj »Zaročenca«? Do neurja, ki se je 29. avgusta 1986 razbesnelo nad Loško Koritnico, je vrh slapu stala ostra skala, ki je tok razdelila na dva pramena. Ta dva sta tretjino poti padala vsak zase, nato pa sta se – kot prava zaročenca - zlila v enotni curek in tako nadaljevala do konca – v prikupno jezerce, ki je v poletni pripeki kljub nizki temperaturi vode primerno tudi za kopanje korajžnežev. Neurje je skalo odneslo in slapu vzelo izvirno podobo, toda ime je ostalo. A po mnenju avtorjev monografije in vodnika o slapovih v dolini Loške Koritnice Janka Mrše, Metoda Permeta in Mihe Žužka slap Zaročenca še vedno sodi med naše najlepše slapove: tudi zaradi izrednega okolja, zelene doline, rdečkaste stene in jezerca, ujetega v skalnato latvico, po katere robu se da lepo hoditi.

Sem je treba prišteti tudi pestro rastlinje: nežno rožnate cvetove prodiščnega vrbovca, kimasto, široko zvonasto trebušasto zvončnico, žareče rumeni primožek in našo najpogostejšo krvomočnico smrdljičko, ki ji je ime dala neprijetno dišeča snov, nastajajoča v okroglih vršičkih žleznih dlak. 
Primožek
Prodiščni vrbovec
Trebušasta zvončnica
Smrdljička
Za komentiranje se prijavite