Rezana živa meja iz dreves

Ko so drevesa še majhna, nežne in prožne rastline, nam ponujajo široko paleto načinov njihovega oblikovanja. Večina nas je navdušenih ob pogledu na lepo oblikovana drevesa v t.i. bonsaje. Tako s posebno spretnostjo rezi in nege doseženo tudi lepo in funkcionalno živo mejo.

Tako kot oblikujemo sadna drevesa, že imenovane bonsaje ter špalirje, tako lahko tudi oblikujemo lepe žive meje iz drevesni sadik. Naša prelepa dežela je po pestrosti vrst na celotni površini uvrščena med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. Ravno zaradi teh naravnih lepot se v naše okolje, tako urbano kot ruralno, izredno lepo podajo žive meje iz listavcev. Kljub rezani obliki, s svojo mehko obliko listov in večkratnemu spreminjanju barvne podobe, dodajo poseben čar vrtu, katerega del so.

Za živo mejo lahko uporabimo naslednje vrste:

navadna bukev (Fagus sylvatica)
rdečelistna bukev (Fagus sylvatica 'Atropunicea')
beli gaber (Carpinus betulus)
maklen (Acer campestre)
mandžurski javor (Acer ginnala)
glog (Crataegus monogyna)

Z drevesnimi sadikami imamo veliko možnosti:

Sadimo lahko sadike z golimi koreninami, ki jih lahko kupimo v vrtnih centrih ali pa v drevesnicah z gozdnimi sadikami. Takšne sadike so res manjše, vendar tudi cenovno ugodnejše. Moramo vedeti, da se mladi organizmi hitreje prilagodijo na novo okolje in da bodo takšne sadike hvaležno rasle ob primerni negi. Pozorni moramo biti le na razraščenost sadik. Ker želimo sadike uporabiti za živo mejo, je pomembno, da je deblo pri sadiki čim krajše, oziroma da so prve veje izredno nizko razraščene, saj bomo le tako dosegli, da bo živa meja strnjena in neprehodna. Čas sajenja je zgodaj spomladi ali pozno jeseni.
Zasaditev lahko opravimo s sadikami, ki so gojene v loncih. Pri takšni vzgoji imamo na izbiro različno velike sadike. Pomembno je, da enako pazimo na čim nižjo razraščanje spodnjih vej. Čas sajenja je zaradi vzgoje v loncih mogoč čez celotno rastno dobo, od pomladi pa dokler jeseni ne zmrzne zemlja.
Lahko sadimo enovrstno ali dvovrstno živo mejo - odvisno od naše potrpežljivosti, kakor hitro si želimo, da bi se živica zgostila. Moramo pa upoštevati, da je pri dvovrstni zasaditvi končna širina odraslih rastlin precejšnja in moramo pomisliti, kako bomo z leti takšno živo mejo vzdrževali.
Višina žive meje je odvisna od naše želje in potrebe. Ker te rastline lahko zrastejo izredno v višino, lahko imamo tudi 6 m ali 8 m visoko živo mejo, vse je odvisno od možnosti obrezovanja. V kolikor pa potrebujemo nizko živico, pa jo lahko z redno rezjo vzdržujemo na želeni višini.
Vsem sadikam ob sajenju v jarek ali jamo dodamo organsko gnojilo Plantella Organik, ki bo rastlinam omogočilo krepko rast. Naslednja dognojevanja najbolje opravimo spomladi s Plantella Formulo 365 za okrasne rastline in žive meje, ko gnojimo enkrat in se hranila ob primerni vlagi in toploti postopno sproščajo vso sezono. Občasno pa je priporočljivo sadike okrepiti s škropljenjem s pripravkom Bio Plantella Vita ali Bio Plantella Vrt.

Listnata drevesa so primernejša za žive meje od iglavcev

Za listopadne rastline je značilno, da vsako jesen odvržejo listje in se vsako pomlad odenejo v nove liste - novo „tovarno energije“. Prav ta lastnost je za rastline zelo dobrodošla. Če insekti ali bolezni kakor koli poškodujejo listno površino v nekem letu, smo lahko prepričani, da bodo naslednjo pomlad zrasli novi, zdravi listi. V kolikor nevarnost za okužbo že poznamo, pa bomo zagotovo bolj pozorni in bomo pravočasno ukrepali pred ponovnim pojavom poškodbe. Pri iglavcih pa so na splošno poškodbe na iglicah trajnejše, saj slednje ostanejo na rastlini 3-5 let. Takšne iglice niso privlačne na pogled in tudi njihova funkcija pri prehranjevanju rastline je otežkočena.

Življenjska doba žive meje iz drevesnih vrst je praktično tako dolga kot je življenjska doba dreves. Tako bukev kot gaber in javor maklen se zelo dobro obraščajo. Živa meja se lahko tudi pomlajuje in tako ohranja v vitalni kondiciji. Obstajajo tudi 100 let stare bukove žive meje in so še vedno čudovite

Ali ste vedeli?

4 - 5 sadik z golimi koreninami zadostuje za zasaditev enega metra žive meje.
Število sadik, vzgojenih v loncih na tekoči meter, je odvisno od njihove velikosti, povprečno pa je lahko: 3 sadike, 2,5 sadiki ali 2 sadiki na tekoči meter.