Maslenice - z vrta v kuhinjo - Klub Gaia

Maslenice - z vrta v kuhinjo

Izidor Golob, dipl. inž. agr.

Maslenice sodijo med najhvaležnejše in izredno trpežne vrtne trajnice, četudi jim v nekaterih jezikih rečejo enodnevne lilije. To ime se sicer nanaša na lastnost, da posamičen cvet ne vzdrži več kot en dan, a zato se tedne dolgo iz dneva v dan pojavljajo novi cvetovi. Slovensko ime maslenica pač z rumenim cvetjem naše samonikle vrste (Hemerocallis lilioasphodelus) spominja na barvo masla.

Izbiramo med sortami

Simple aparta
Simple aparta
Simple kontrasta
Simple kontrasta
Simple melona
Simple melona
Simple okulfrapa
Simple okulfrapa
Nekateri slovenski ponudniki trajnic postrežejo s pestrim sortnim izborom maslenic, neprimerno večja izbira pa je drugod in tudi po svetovnem spletu je vredno pobrskati.  Pri nas je na voljo nekaj javno dostopnih nasadov, ki so že starejši in poleti več tednov bogato cvetijo. Nekoč so bile maslenice le enobarvne, večinoma rumene ali opečno oranžne in takšne so predvsem po naših podeželskih vrtovih skoraj podivjane, zaradi svoje troživosti so se tam dejansko že hudo stare sorte obdržale mnoga desetletja. Sodobne sorte jih po barvni pestrosti in oplemeniteni oblikovnosti zdaleč prekašajo, ohranile pa so nezahtevnost glede oskrbe in rastnih pogojev.

Z medsebojnim križanjem in odbiro je bilo vzgojenih izredno število sort maslenic, ki se med seboj razlikujejo tudi po višini rasti in času cvetenja. Največje pa so razlike v barvi in obliki cvetja ter cvetni večbarvnosti. Med množico bolj ljubiteljskih kot poklicnih žlahtniteljev je tudi Slovenec (Izidor Golob - navedba urednice) in tako obstaja v mednarodnem sortnem registru maslenic tudi 14 naših sort. Njihove sadike ne cvetijo le po vrtovih naše domovine, zato se je žlahtnitelj odločil za nevtralna mednarodna poimenovanja in vsa njihova imena so v esperantu. Za sortna imena ta jezik ni izbran iz morebitnega pomanjkanja domovinske ljubezni do slovenščine, temveč iz prepričanja, da hortikulturni napredek ni omejen na sicer v stroki pogosto prevladujočo angleščino. Zato naj ima cvetna lepota mednarodno in vsem dostopno razsežnost. Vse te sorte so vzgojene in dolgo pred registracijo preizkušane v Sloveniji in zato ni bojazni, da ne bi dobro uspevale v naši prsti in našem podnebju. 

Pri sodobnih sortah maslenic osnovna barvna paleta cvetja sega od skoraj bele, preko rumenih in oranžnih odtenkov do vseh različic rdečih in škrlatnih tonov ter takšnih, ki so navidezno skoraj črni. Pri nekaterih je zanimiv dodatek živahno zelenkaste cvetne sredice. Tudi poskus vnašanja modrih odtenkov v cvetni barvni vzorec. še ni v celoti uresničljiv cilj. Žlahtnitelje čaka že samo na področju barv še precej izzivov. Podobna pestrost velja tudi pri obliki, saj so v dveh krogih razporejeni cvetni listi, sepali in petali, lahko izrazito trakasto ozki ali pa tudi zelo široki, ravni ali zapognjeni. Cvetni robovi so pri mnogih novejših sortah bogato nakodrani ali celo nazobčani. 

Preprosto razmnoževanje

Setev je med cvetnicami najobičajnejša oblika razmnoževanja, a pri  maslenicah se tega lotevajo skoraj izključno samo žlahtnitelji, ki bi radi med populacijo sejančkov našli kaj novega, lepšega in boljšega. Sorte naj ohranjajo vse svoje lastnosti, kloniramo jih z delitvijo, saj so prav pri maslenicah laboratorijske metode pokazale kup slabosti. Delitev trajnic ljubiteljskim vrtnarjem ne dela preglavic, pri maslenicah pa je posebno enostavna. 
Tega opravila se lahko lotevamo v vsej vegetaciji, saj rastline to dobro preživijo od pomladi do jeseni. Navzlic temu pa ima poletna ali ne preveč pozna jesenska delitev nekaj prednosti pred pomladno. Skupino lahko razdelimo na posamezne poganjke, lahko pa pustimo skupaj po dva ali tri rastne vršičke. Ob jesenskem sajenju je več možnosti, da bodo rastline zacvetele že prvo poletje, sicer pa  vedno že ob sajenju mislimo na dobro prehrano, na založno gnojenje, saj se enkrat posajena maslenica  ob sicer skromni oskrbi vsako leto bolj razrašča in obilno cveti tudi dve ali tri desetletja.

Užitne sveže in posušene

V resnici pa so pri vrstah tega botaničnega rodu vsi rastlinski deli užitni in v azijski kulinariki so posušeni cvetovi maslenic nekaj tako običajnega kot pri nas posušeni jurčki. Mlado listje je uporabno kot blitva, cvetne popke in odprte cvetove pa pripravimo ocvrte v omletnem testu ali sesekljane namesto korenčka v juhi. Cvetje nekaterih sort je zelo blago, pri drugih pa je okus bolj pikanten. 
Za komentiranje se prijavite