Rdečetrnata robida - Klub Gaia

Rdečetrnata robida

Meta Šepic, dipl. inž. agr. in hort.

Njeni plodovi so zelo okusni, a drobni, oranžne do svetlo rdeče barve. Če se boste pred obiranjem obirali, jih za vas ne bo nič ostalo, saj so odlična jesenska poslastica za vse vrste ptic, ki živijo v okolici naših domov.

Rdečetrnata robida botanično spada v rod Rubus, ki združuje listopadne ali vednozelene grme in vzpenjavke z olesenelimi stebli. Je trajnica, pri kateri iz koreninskega sistema izraščajo dvoletni poganjki ali rozge. Poraščeni so z rdečimi trni in dlačicami, zaradi katerih je rastlina dobila ime: 'Phoenicus' v latinščini pomeni 'rdeč'. V prvem letu rozge zrastejo do svoje končne višine, ki se giblje nekje med 1 in 2,5m, so ravne in brez stranskih poganjkov.

Gojenje in uporaba

Večino vrst iz rodu Rubus v Sloveniji gojimo zaradi užitnih birnih plodov, med njimi so najbolj znane maline in robide. Nekoliko manj so robide pri nas znane kot okrasne rastline. Res je, da so zaradi trnatih poganjkov nepriljubljene za vzdrževanje. Barviti trnati poganjki in trni pa so robidam ravno v okras in ponos. Gojimo jih zaradi pozimi barvitih poganjkov, najraje uspevajo v rodovitnih in dobro odcednih tleh. Prijajo jim sončna mesta – na takih rastiščih so njihovi poganjki še bolj izrazito obarvani. Intenzivno barvo imajo samo mladi poganjki, zato jih moramo redno obrezovati. 

Kadar jih gojimo samo zaradi obarvanih poganjkov in na brežinah, kjer jih uporabljamo kot pokrovne rastline, jih porežemo takoj po cvetenju. Če pa želimo uživati tudi plodove, jih sadimo kot sadne grmovnice in jih obrezujemo na podoben način kot maline – izrezujemo poganjke po tem, ko obrodijo. Za prihajajoče leto pustimo štiri do pet za prst debelih, zdravih enoletnih poganjkov in jih prikrajšamo na en meter višine. S tem vzpodbudimo rast stranskih, rodnih poganjkov. Ker se poganjki radi povešajo, jih lahko posadimo ob oporo in poganjke v sezoni privežemo.

Razmnoževanje

Za vegetativno razmnoževanje včasih poskrbijo robide kar same. Poganjki, ki se upognejo in dotaknejo tal, se hitro ukoreninijo. Če te sreče nimamo, jih množimo poleti s stebelnimi potaknjenci. Izberemo poganjke, ki še niso oleseneli. Izberemo lahko tudi metodo grobanja, kjer poganjke upognemo do tal in z žico zataknemo, da ostanejo v stiku s prstjo. Lahko jih seveda tudi delimo, najbolj primeren čas za to je spomladi, ko grm še ni tako razraščen.
Sadiko rdečetrnate robide je s Pohorja prinesel prof. dr. Božidar Krajnčič, ki je pred več kot petnajstimi leti začel zasajati rastline v zbirke botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Vrsta je sicer doma iz Azije, v naravi jo lahko srečamo na Kitajskem, Japonskem in v Koreji. Ker pa jo gojimo tudi kot okrasno rastlino in jo ptiči uspešno selijo, se je naturalizirala v mnogih drugih krajih po Evropi in Severni Ameriki – ponekod je postala prav invazivna.

Ali ste vedeli?

Socvetje rdečetrnate robide je prekrito z rdečimi dlačicami, ki dajejo vtis, kot da so na njih lepljive kapljice. Take dlačice imajo mesojede rastline, da z njimi privabljajo žuželke, ki so pomemben del njihove prehrane, saj hranil iz revnih, vlažnih in šotnatih tal ne morejo črpati. Rdečetrnata robida seveda ni mesojeda rastlina, saj odlično uspeva v bogatih in rodovitnih tleh, v katerih je dovolj velika zaloga hranil.
Za komentiranje se prijavite