Vse o težavah z lesko - Klub Gaia

Vse o težavah z lesko

dr. Anita Solar, Biotehniška fakulteta, Raziskovalno polje za lupinarje Maribor

Lesko napada precejšnje število bolezni in škodljivcev, gospodarsko škodo pa povzročajo le nekateri izmed njih. Posamezne grme na vrtovih je mogoče ubraniti že z ustrezno agrotehniko in preventivnimi ukrepi, medtem ko v nasadih ne gre brez resnega kemičnega varstva. 

Najpogostejši škodljivci

Na leski se lahko pojavijo različne vrste kaparjev
Na leski se lahko pojavijo različne vrste kaparjev
Odebeljen in deformiran brst, naseljen z leskovimi brstnimi pršicami
Odebeljen in deformiran brst, naseljen z leskovimi brstnimi pršicami

Prve znake nenormalnega razvoja na leski opazimo zgodaj spomladi v obliki odebeljenih in deformiranih brstov na enoletnih poganjkih, ki kažejo na prisotnost leskove brstne pršice (Phytoptus avellanae Nal.). To je majhen, s prostim očesom težko viden škodljivec, ki s sesanjem povzroča, da se brsti močno povečajo in deformirajo, odženejo v zakrnel poganjek ali sploh ne odženejo in se posušijo. Pršice prezimijo v brstih. Spomladi, ko ima leska na novo razvite tri do štiri liste, se selijo v zdrave brste po poganjku navzgor. Obstaja samo mehanski način zatiranja škodljivca. Takoj, ko opazimo značilno odebeljene in neodgnane brste, jih potrgamo. 

Če smo preteklo jesen pod lesko našli lešnike brez jedrc z značilno 1-2 mm veliko luknjico v luščini, moramo biti v maju pozorni na povzročitelja tovrstne škode, lešnikarja (Balaninus nucum). Gre za hroščka, ki se pojavlja od maja do avgusta. Ima izrazito dolg rilček, s katerim samica izvrta drobno luknjico v že olesenelo luščino lešnika in vanjo odloži jajčece. Ličinka se hrani z jedrcem. Napaden plod lahko predčasno odpade, še pogosteje pa se na videz normalno razvija. Ličinka zapusti plod, ko je še na grmu ali ko ta že odpade. Zimo preživi v zemlji, pod krošnjo leske, na globini 5-20 cm. Zabubi se naslednjo pomlad. Iz vrtov in manjših nasadov lešnikarja preženemo s plitvo obdelavo tal. 

Konec marca in v aprilu površino pod krošnjami leske dvakrat prekopljemo ali pofrezamo, bližje grmu do 5 cm globoko, pod obodom krošnje do 10 cm v globino. 

V začetku maja položimo pod več grmov v nasadu svetle ponjave in stresemo veje. To storimo zjutraj, ko so hroščki še otrpli in ob stresanju popadajo na tla. 

Lesko poškropimo, ko najdemo tri hroščke na grm. Uporabimo pripravek Calypso SC 480, ki je pri nas registriran za zatiranje lešnikarja. Škropljenje ponovimo čez dva do tri tedne.  

V ekoloških nasadih uporabimo biotično sredstvo, s katerim poškropimo tla pod lesko konec avgusta in v septembru.

Liste leske v poletnih mesecih včasih objedajo pagosenice listnih grizlic (najpogostejša je Croesus septentrionalis), mladike zlasti mlajših rastlin se lahko v poletnih mesecih zlomijo in posušijo na mestih, kjer jih je napadla ličinka leskovega rogina (Oberea linearis), na oslabelih leskah in v gostejšem sklopu lahko srečamo na leski tudi kaparja in zeleno leskovo uš (Myzocalis coryli), jedrca pa so, zlasti v zadnjih letih, tarča stenic. Napadena jedrca imajo do 2 mm veliko vdolbinico in so pogosto neužitna zaradi izločka, ki ga stenice spustijo ob vbodu. 


Bakterijska obolenja

Plesniva prevleka leskove plesni na spodnji strani lista.
Plesniva prevleka leskove plesni na spodnji strani lista.
Za antraknozo leske so značilne rjave pege s sivim micelijem v sredini.
Za antraknozo leske so značilne rjave pege s sivim micelijem v sredini.
Bakteriji prezimljata v okuženem tkivu na grmih. Veliko in nenadno škodo povzročita zlasti v mokrih letih in na oslabelih leskah. Med preventivne ukrepe sodi zgodnje spomladansko uničevanje še zelenih koreninskih izrastkov s herbicidi oz. izrezovanje olesenelih koreninskih izrastkov pozimi. Rane po rezi poškropimo z bakrovim pripravkom. Ob pojavu bolezni izrežemo in zažgemo obolele poganjke. Priporočljivo je razkuževanje škarij pred rezjo in po rezi s 70-odstotnim alkoholom. Kemično varstvo vključuje bakrove pripravke. Škropimo jeseni, po spravilu plodov in ko odpade tri četrtine listov ter spomladi, ko so razviti prvi listi. 

Brsti na enoletnih poganjkih lahko propadejo tudi zaradi bolezni, kot sta ožig leske (Xanthomonas campestris pv. corylina) in rak leske (Pseudomonas syringae pv. avellanae).  Obe sta bakterijskega izvora. Prva povzroča škodo predvsem v drevesnicah in na mladi leski, druga tudi na starejših rastlinah. Povzročata sušenje brstov na enoletnih poganjkih, pokanje in odmiranje lubja, pa tudi sušenje mladik. Najbolj zanesljiv in prvi vidni znak napada raka leske so zakrnela moška socvetja, mačice. Listi so klorotični, brez leska, na debelejših vejah in deblu so vidne temno rjave lise, v končni fazi lahko propade cela rastlina.  

Na naluknjanih lešnikih se zelo pogosto naselijo glive povzročiteljice gnilobe, kot sta monilija (Monilinia fructigena) in siva plesen (Botrytis cinerea). Proti moniliji se priporoča preventivno 'modro' škropljenje z bakrovimi pripravki, ki ga opravimo v času brstenja leske.

Med drugimi patogeni, ki se na leski pojavljajo redkeje in običajno ne povzročajo resne škode, omenjamo še antraknozo, ki jo povzročata glivi Gloeosporium coryli in Spacheloma coryli. Prva prizadene predvsem moška socvetja, ki počrnijo in zakrnijo, druga pa listne peclje, zelene ovojnice plodov in same lešnike.

V slabše oskrbovanih ali v pregnojenih nasadih se v deževnih in vročih poletjih na listih naseli pepelasta plesen (Phyllactinia suffulta = P. corylea).

Na dobro zdravstveno stanje leske in lešnikov pomembno vplivamo z ustrezno oskrbo, ki vključuje sajenje zdravih, neoporečnih sadik, dovolj velike razdalje sajenja ter oblikovanje odprtih in ne pregostih krošenj, ki omogočajo dober zračni režim posamezne rastline in celega nasada. Grmi oz. drevesa bodo tudi manj dovzetni za bolezni in škodljivce, če bodo imeli skozi celo rastno dobo na voljo dovolj hranil in talne vlage. 
Za komentiranje se prijavite