Glog ali beli trn - Klub Gaia

Glog ali beli trn

Meta Šepic, dipl. inž. agr. in hort.

Glog velja za rastlino z magično varovalno močjo. Pri Grkih je bilo v navadi, da je vsak gost na poročno slavje prinesel glogovo vejico kot simbol veselja in sreče. Negovo latinsko ime 'Crataegus' izvira iz grškega korena besed: 'kratos', ki pomeni moč in 'akis', ki pomeni oster, nanaša pa se na trne, po katerih so glogi prepoznavni.
Glogi so večji grmi ali manjša drevesa, ki zrastejo nekje med 5 in 15 m visoko. Pogosto imajo navzven razvejano dežnikasto krošnjo in spiralasto nameščene krpate liste, katerih listni rob je pri nekaterih vrstah nazobčen. Za večino vrst so značilni trnati poganjki, ki lahko izraščajo tudi direktno iz debla. Povečini so dolgi do 3 cm, najdaljši izmerjeni so merili več kot 10 cm v dolžino. Skorja je gladka, sive barve, kasneje temno rjava in drobno razpokana.  Glogi cvetijo maja in junija, večinoma belo do rožnato, cvetovi so združeni v češuljasta socvetja.

Tako kot ostali predstavniki družine rožnic, ima tudi glog birne plodove, ki spominjajo na mini jabolka in so užitni. Plodovi so bleščeče rdeče do oranžno-rdeče barve.  Izjema je ameriška vrsta z rumenimi plodovi. V naravi so razširjeni po vsem zmerno toplem pasu severne poloble, najdemo jih v Severni Ameriki, Severni Afriki, Aziji in po Evropi.  

Gnojenje

Glogi so robustni in dobro prenašajo nizke zimske temperature. Prvi večji načrtni nasadi gloga so bile glogove žive meje, ki se uporabljajo za razmejitev večjih kmetijskih površin. Danes jih sadimo predvsem zaradi okrasnih cvetov, plodov in atraktivnih jesenskih barv listja. 

Zaradi kompaktne rasti so primerni za manjše vrtove, zaradi odpornosti na razne vire onesnaženja pa tudi za javne nasade. Za sajenje v večje skupine niso primerni, ker jih lahko napade hrušev ožig. Čeprav dobro prenašajo vse vrste tal in niso izbirčni glede rastišča, se bodo bolje prehranjene in vzdrževane rastline lažje borile proti boleznim in škodljivcem, ki bi jih utegnili ogroziti. Vsekakor bodo lepše in bolj obilno cveteli na sončnih rastiščih. 

Pred sajenjem jim dobro pripravimo sadilno mesto, dognojevanje ni potrebno. Primerni so tudi za zelo odprta mesta, industrijske cone in bližino morskih obal.

Razmnoževanje

Vrste gloga lahko razmnožujemo s semenom, ki ga je potrebno pred setvijo stratificirati (hladno obdobje). Do prvih sejančkov moramo včasih počakati dve leti. Sorte cepimo na podlage, ki so sejanci divjih vrst. Na sejance nekaterih vrst gloga lahko cepimo tudi hruške in nešplje. Najbolje se obnese okulacija – brstni cepiči, ki jo izvajamo poleti. 

Razmnožujemo jih tudi s koreninskimi poganjki, ki radi izraščajo okoli debla. Presajamo jih vedno v obdobju mirovanja – ko so brez listov.

Vsestranska uporaba

Glogi so sestavni del gozdnega vrta, saj predstavljajo zavetje in hrano za mnoge vrste živali. Z njihovimi plodovi se pozimi prehranjujejo ptice, ki skrbijo za razširjanje semena. Iz njihovih plodov lahko pripravimo okusno marmelado ali vino. Užitni so tudi cvetovi in mladi listi, ki jih jemo sveže v solati. Zanimive recepte za glogove plodove najdemo domala  po vsem svetu, kjer glogi rastejo v naravi. V Mehiki, na primer, so sestavni del božičnega punča. 

Bolj kot vir hrane je glog pri nas in po svetu znan kot zdravilna rastlina. Leta 2008 je bilo njegovo ugodno delovanje na zdravljenje kroničnih srčnih bolezni tudi znanstveno dokazano. Poleg ugodnega delovanja na srce – za to nabiramo cvetove in liste, ga ponekod po svetu uporabljajo tudi za urejanje prebave – za to nabiramo plodove. Glog se pojavlja v mnogih zgodbah starih ljudstev kot rastlina s čarobno močjo. 
Razen tega, da s kolcem, narejenim iz gloga, lahko ustavimo vampirja, lahko njegov les uporabljamo tudi za izdelavo ročajev za orodje, za graviranje ali za kurjavo. 

Ali ste vedeli?

Nekoč so samo v Severni Ameriki razlikovali več kot 1000 vrst glogov. Danes se  botanični nabor vrst ustavi pri številki 200. V Evropi raste približno 20, v Sloveniji pa tri vrste gloga: navadni glog (C. laevigata), enovratni glog (C. monogyna) in njemu zelo podoben čašasti glog (C. curvisepala). 
Vsi spadajo med zdravilne rastline, ki ugodno vplivajo na srce. So odlična paša za čebele.
Za komentiranje se prijavite