Med rastlinskimi boleznimi v naših podnebnih razmerah močno prevladujejo glivične bolezni. Precej zapleteno, a ne? Za lažje prepoznavanje bomo v današnjem prispevku prikazali nekaj najpogostejših bolezni na naših zelenjadnicah, ki jih povzročajo živi dejavniki.
Krompirjeva ali paradižnikova plesen
Krompirjeva ali paradižnikova plesen (
Phytophthora infestants) okužuje liste, stebla in plodove. Na listih, najbliže tlom, se oblikujejo rumenkaste pege brez jasnih robov, ki postopno postajajo rjave. Ob vlažnem vremenu in rosi se na spodnji strani peg oblikuje umazano bela plesniva prevleka.
Listno tkivo znotraj peg se mehča, obarva črno in dobi voden videz. Na steblih se pojavijo temne pege, navadno na mestih, kjer izraščajo listni peclji. V vlažnem poznem poletju ali jeseni gliva okuži tudi plodove. Plod je neužiten in brez vsake vrednosti. Pri krompirju so s to glivo lahko okuženi tudi gomolji. Glavni vir primarnih okužb predstavljajo okuženi gomolji, ki jih ponovno posadimo ali pa so ostali v tleh in prezimili. Iz teh gomoljev se razvijejo okuženi samosevci, iz katerih se bolezen nato širi. Ugaja ji vlažno vreme s srednje visokimi temperaturami, okrog 20 °C.
Ukrepi
K zmanjševanju okužbe pripomoremo s sajenjem neokuženih gomoljev, z upoštevanjem kolobarja (paradižnik in krompir sta sorodnika in v kolobar ne sodita eden za drugim), odstranjevanjem samosevnega krompirja, sajenjem za krompirjevo ali paradižnikovo plesnijo manj občutljivih sort, ustrezno gostoto sajenja (ne preveč na gosto), rednim in pravočasnim odstranjevanjem zalistnikov in spodnjih listov na paradižniku ter temeljitim zatiranjem plevelov.
V primeru okužbe je smiselno močno okužene rastline pravočasno odstraniti iz posevka in jih uničiti. Ker tako agresivne glive ne moremo zaustaviti le z agrotehničnimi ukrepi, je pomembna tudi pravočasna uporaba fungicidov. Za zaključno varstvo paradižnika pred zorenjem in v času zorenja uporabimo pripravek Vivera Ortiva (1 ml/ 1l vode/ na 10 m2), ki ima zelo kratko 3-dnevno karenco.
Nevešče oko pridelovalcev pogosto zamenja znamenja krompirjeve ali paradižnikove plesni na plodovih paradižnika z znamenji pomanjkanja kalcija.
S paradižnikovo plesnijo okužen paradižnik, pridelovan na prostem.
Ukrepi
Pridelovalce kumar, bučk, melon in lubenic v sredini poletja pogosto preseneti
kumarna plesen (
Pseudoperonospora cubensis). Prepoznamo jo po mozaičnih, z listnimi žilami omejenih, svetlo zelenih pegah na listih. Pege se združujejo, kasneje se obarvajo rumeno-rjavo in listi se sušijo, tkivo je lomljivo in razpada. Zaradi prizadetosti listov sta posledično slabša cvetni nastavek ter razvoj plodov. Proti tej bolezni ukrepamo s kolobarjenjem ter za setev izbiramo odporne sorte in hibride. Na zmanjšanje težav s to boleznijo vplivamo tudi z izvajanjem vseh ukrepov, s katerimi znižamo vlago v posevku.Ob pojavu prvih znakov bolezni pa v primeru, da želimo pridelavo kumar ali bučk še podaljšati, uporabimo v ta namen ustrezne fungicide. V času obiranja kumarno plesen na bučnicah ustavimo s pripravkom
Vivera Ortiva.
Začetna znamenja obolelosti s kumarno plesnijo na kumarah in bučkah nevešče oko pogosto zamenja z znamenji kumarnega mozaika (Cucumber mosaic), ki na okuženih rastlinah prav tako povzroča slabše cvetenje in propadanje cvetov. To bolezen na rastlinah povzroča virus, ki se prenaša z ušmi in s celičnim sokom z okuženih na zdrave rastline. Ker virusnih bolezni ni mogoče neposredno zdraviti, je zelo pomembno, da sadimo neokuženo seme oz. posadimo brezvirusne sadike. Med rastjo posevek pregledujemo in okužene rastline odstranjujemo. Pri tem smo previdni, da virusa ne prenesemo na zdrave rastline z orodjem ali rokami ter pazimo, da iz rastlin, ki kažejo znamenja obolelosti ne odvzamemo semena za pridelavo v prihodnje.Med nadležnimi plesnimi na vrtninah velja omeniti še čebulno plesen, ki težave povzroča zlasti v pridelavi čebule in šalotke, pozabiti pa ne smemo še gliv iz rodov Erysiphe, Sphaerotheca, Leveilulla, …, ki na kumarah, bučkah, paradižniku, radiču, tudi motovilcu, … povzročajo plesnive prevleke (pogosto v zavarovanih prostorih, na prostem pa proti koncu vegetacije).
Pri nas tradicionalno doma ohranjamo stare, domače sorte fižola, saj seme potuje tako rekoč iz roda v rod, zato velja omeniti tudi glivo povzročiteljico fižolovega ožiga oziroma vdrte pegavosti (Colletotrichum lindemuthianum). Ta gliva se pogosto prenaša s semenom in prva znamenja okužbe se lahko pokažejo že na kličnih listih (majhne, temno rjave do črne pege). Značilna bolezenska znamenja v obliki rdečkastih peg, ki kasneje postanejo temno rjave do črne, opazimo tudi na listih in na listnih žilah. Na njih se v vlažnem vremenu oblikujejo rjave pege z rdečkastim, rahlo dvignjenim robom, v sredini pa so vdrte razjede. Te pege so lahko okroglaste ali nepravilnih oblik in so videti kot vžgane v tkivo. Močne okužbe s to glivo lahko pričakujemo zlasti v mokrih letih.
Vzroki za venenje paprike so lahko v neživih (npr. premalo ali preveč zalite rastline) ali živih dejavnikih (npr. glive, bakterije).
Najznačilnejša bolezenska znamenja okužbe z glivo, povzročiteljico fižolovega ožiga, opazimo na strokih.
Prva znamenja okužbe krompirja s črno listno pegavostjo krompirja so manjše črne ali rjave pege, velike od nekaj milimetrov do dveh centimetrov, ki imajo rebraste koncentrične kroge.
Ukrepi
Najboljše varstvo pred to boleznijo je uporaba zdravega semena in setev odpornih sort. Priporočljivo je tudi uničenje ostankov obolelih rastlin in izvajanje vsaj 2 do 3 letnega kolobarja. V posevkih z bolezenskimi znamenji v mokrem vremenu ne izvajamo okopavanja, obiranja, ... V posameznih letih pa moramo tudi pri pridelavi fižola v vrtovih poseči po fungicidih. Uporabimo lahko pripravek
Vivera Switch (1g/1l vode/10 m
2) ali pripravke na osnovi azoksistrobina.
Različne pege na listju ter nato sušenje listja pogosto sredi poletja zasledimo tudi na peteršilju, korenju, zeleni,… Povzročitelji omenjenih sprememb so pogoste glive iz rodov Cercospora, Septoria in Alternaria. Glive iz rodu Alternaria pogosto povzročajo črne ali rjave pege na listih različnih rastlin – krompir, paradižnik, kapusnice, endivija,…
Običajno okužujejo plodove, ki se približujejo zrelosti, nekatere gostitelje okužijo proti koncu cvetenja, druge proti koncu oblikovanja stebel ali če so poškodovani. K zmanjšanju težav z omenjenimi povzročitelji pripomoremo predvsem z uporabo razkuženega semena ter odstranjevanjem in uničevanjem rastlinskih ostankov.
Peteršilj in zeleno običajno ob pojavu prvih peg porežemo in na novo odgnanem listju nato običajno ni težav. Pri korenčku se ta način ‘’varstva’’ ne obnese najbolje, saj so koreni na korenju, ki je ponovno ozelenel, običajno kot bi bili oleseneli. Fungicidov v vrtovih zoper te povzročitelje običajno ne uporabljamo.
Mnoge pridelovalce solate, zelja, česna, čebule,… pa v letošnji pridelovalni sezoni pestijo težave zaradi okužb z glivami, ki povzročajo belo gnilobo (Sclerotinia spp.). Najpogosteje okužbo s to boleznijo prepoznamo po gnitju rastlin tik nad zemljo ali pod njo. Najprej opazimo izdolžene bele vodene pege, ki jih kmalu prekrije gosta, snežno bela vatasta prevleka micelija in rastline posledično slabo uspevajo in se posušijo. V njem se nato oblikujejo za grahovo zrno veliki sklerociji.
Gosta, snežno bela vatasta prevleka micelija na koreninskem vratu solate opozarja na okužbo z belo gnilobo
Znamenja na bučkah kažejo na okužbo z virusom – rastline odstranjujemo, s čimer zavarujemo zdravo sosedstvo.
Ukrepi
Za zmanjševanje infekcijskega potenciala te glive je najbolj učinkovit zelo širok kolobar, kar pa je težko izvedljivo, saj gliva okužuje več ali manj skoraj vse vrtnine in se v tleh ohranja vrsto let. Večje težave pa bolezen povzroča predvsem v obdobjih visoke zračne vlage, primerne to plote in vremensko pogojene slabe osvetlitve. Najučinkoviteje ukrepamo, da ob pojavu obolelih rastlin te odstranimo iz posevka in sežgemo ter skušamo vpeljati čim širši kolobar. V posameznih letih je potrebno poseči tudi po fungicidih iz kmetijske apoteke.
Za uporabo v domačih vrtovih je z namenom povečanja odpornosti in krepitve rastlin smiselna uporaba ekoloških sredstev:
- na osnovi izvlečka njivske preslice je Bio Plantella Natur
- na osnovi sojinega lecitina je Bio Plantella Super
|
Preprečite pomanjkanje kalcija
Pomanjkanje kalcija se pri paradižniku kaže v gnilobi na dnu ploda. Za dober in zdrav pridelek paradižnika je treba kalcij paradižniku dodajati preko listov s pomočjo Plantella Kalcijevega listnega gnojila. Prvo škropljenje opravimo takoj ob nastavku prvih plodov. To opravilo ponovimo tedensko v večernih urah, dokler ne zrastejo novi zdravi plodovi. Celotno rastlino tudi pognojimo z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, bodisi z zalivanjem ali s škropljenjem po listih.