Vse o škodljivih gosenicah v domačem vrtu - Klub Gaia

Vse o škodljivih gosenicah v domačem vrtu

Vsak med nami si je verjetno že večkrat med sprehodom po okolici pri delu na domačem vrtu spočil oko na številnih metuljih, ki so posedali na cvetočih rastlinah in občudoval zanimive, pogosto precej pisane vzorce na njihovih krilih. Redkeje ob občudovanju metuljev pomislimo, da se lahko gosenice mnogih vrst metuljev lotijo naših vrtnin, okrasnih rastlin ali sadnega drevja.
Na naših vrtovih in ohišnicah se pogosto srečujemo s težavami, ki jih povzročajo kapusov in repni belin, zelenjadna in kapusova sovka, koruzna vešča, različni predstavniki talnih sovk,… V zadnjih letih pa se srečujemo tudi z južno plodovrtko, paradižnikovim moljem,…

Kapusov belin (Pieris brassicae)

Bele metulje s temnimi vogali in pegami na prednjem paru kril, ki v razponu merijo približno 60 mm, opazimo proti koncu aprila in v začetku maja, ko veselo letajo nad našimi kapusnicami in plevelnimi križnicami. Metulji lahko ob pomoči vetra preletijo velike razdalje, ustreza pa jim toplo in sončno vreme. 

Samice odložijo po 20 do 40 jajčec v skupino na spodnjo stran listov rastlin, s katerimi se bodo po izleganju hranile gosenice. Ena samica lahko odloži od 300 do 600 jajčec. Iz jajčec se po približno desetih dneh izležejo rumenkasto zelene gosenice s črnimi pegami in redkimi dlačicami. Gosenice zrastejo do dolžine 50 mm. V skupini ostanejo tri do štiri tedne in najprej v listju izgrizejo velike luknje, pri močnejšem napadu pa za njimi ostanejo le še listne žile. Gosenice se na svojem gostitelju tudi zabubijo.
Metulji naslednje generacije naše kapusnice obletavajo proti koncu junija in v juliju in njihov razvoj se ponovi. Letno imajo 2 do 3 generacije. Kapusov belin prezimi v stadiju bube na drevesih, ograjah,…

Ukrepi

K zmanjšanju težav s tem škodljivcem pripomoremo s setvijo mešanih posevkov s kamilicami, koprom, zeleno, kapucinkami, ognjičem,… ali pozno večernim škropljenjem tal ali rastlin z vratičevim ali pelinovim pripravkom (tudi v primeru uporabe le-teh se držimo osnovnih priporočil za pripravo teh pripravkov in ne pretiravajmo). V domačih vrtovih se lahko pred naletom metuljev kapusovega belina zavarujemo s prekrivanjem kapusnic s protiinsektnimi mrežami ali vlakninastimi prekrivkami.

Prekrivanje moramo seveda opraviti pred odlaganjem jajčec. Če smo prepozni in na rastlinah že opazimo skupine odloženih jajčec, lahko dele lista z odloženimi jajčeci preprosto odtrgamo in uničimo ali pa jajčeca na listu preprosto zmečkamo. Po izleganju gosenic lahko tudi te odstranimo s pobiranjem in uničenjem. Kapusov belin ima tudi številne naravne sovražnike, zlasti parazitske osice, ki napadajo gosenice in jajčeca metuljev. V primeru močnejšega napada (gosenice najdemo na več kot 10 % rastlin) uporabimo Vivera Karate Zeon, ki je najustrezejši pripravek za kapusovega belina na zelju, ohrovtu in brstičnem ohrovtu. Na škodljivce, ki grizejo in sesajo rastline, deluje zelo učinkovito.

Sredstvo deluje že takoj po nanosu, zaradi napredne kapsulirane formulacije pa je njegovo delovanje dolgotrajnejše in bolj zanesljivo od drugih insekticidov iz te skupine. Pri ekološki pridelavi pogosto posežemo po sredstvih na osnovi aktivne snovi Bacillus thuringhiensis.

Sovke (Noctuidea)

Sovke so nočni metulji, ki so dobili ime po pisanih risbah na krilih, ki spominjajo na oči sove. Njihove gosenice objedajo podzemne dele mnogih rastlin, ali pa objedajo stebla in liste oziroma se zavrtajo v plodove, ki jih onesnažijo še s svojimi iztrebki. Podzemne dele številnih rastlin objedajo ozimna sovka (Agrotis segetum), ipsilon sovka (Agrotis ypsilon) in glagolka (Autographa gamma).

Ozimna sovka se pojavlja občasno in je tedaj nevaren škodljivec 1 do 2 leti. Največjo škodo umazano sive gosenice povzročajo junija. Ipsilon sovka in glagolka sta selivki in sta higrofilni vrsti (deževje in namakanje ugodno vplivata na njeno razmnoževanje).

Na steblih, listih in plodovih številnih vrtnin in tudi okrasnih rastlin pogosto naletimo na gosenice kapusove sovke (Mamestra brassicae) in zelenjadne sovke (Lacanobia oleracea). Gosenice kapusove sovke so sprva zelenkaste. Ko odrastejo, merijo do 45 mm in potemnijo (barva je odvisna od vrste hrane). Gosenice zelenjadne sovke so najprej zelenkaste, kasneje rjavkastih odtenkov (odvisno od vrste hrane) in imajo po vsem telesu črne pikice. Odrasle merijo do 40 mm.

Metulji obeh vrst letajo v maju. Samice odlagajo jajčeca na rastline, s katerimi se hranijo gosenice (najraje v goste ali zapleveljene posevke). Gosenice se v juniju prehranjujejo z listjem, plodovi,…, nato pa se zabubijo v tleh. Iz bub se razvijejo metulji, ki letijo v juliju in avgustu. Drugo generacijo gosenic na rastlinah zasledimo ob koncu avgusta in v septembru.

Gosenice so podnevi skrite v tleh, hranijo pa se ponoči in zato jih težko opazimo. Vse navedene vrste sovk živijo in se hranijo na prostem. Včasih se dogodi, da priletijo tudi v zavarovan prostor, kjer se razmnožujejo in hranijo.

Ukrepi

Pri načrtovanju varstva pred omenjenimi vrstami upoštevajmo, da metulje listnih sovk privlačijo pleveli in druge cvetoče rastline. Razvoju jajčec in mladih gosenic pa ustreza velika vlaga, zato namakanje oziroma zalivanje, nižje lege, gosti posevki, ki zadržujejo vlago ter intenzivno gnojenje z dušikom ustrezajo omenjenim škodljivcem. Za varstvo uporabimo pripravek Vivera Karate Zeon, ki je izjemno učinkovit. Dobro je vedeti, da so na insekticid bolj občutljive gosenice nižjih razvojnih stadijev in tiste, ki so precej skrite v zavetje rastline.

Paradižnikov molj (Tuta absoluta)

Paradižnikov molj je tujerodna invazivna vrsta iz družine drevesnih moljev. Je zelo nevaren škodljivec paradižnika, pojavlja pa se tudi na krompirju, jajčevcu, okrasnih vrstah Lycopersicon hirsutum in Solanum lyratum in ostalih vrstah razhudnikovk (Solanaceae) ter samoniklih vrstah). S tem, za nas novim, škodljivcem, smo se v Sloveniji prvič srečali v letu 2009. Ker so pri širjenju škodljivca pomemben vir napadeni plodovi paradižnika, uporabo rabljene embalaže omejite (zlasti tiste, v katerih so tržili plodove iz drugih mediteranskih držav), prav tako sajenje napadenih sadik.
Odrasli osebki so veliki približno 5 do 7 mm, krila so pokrita s srebrno sivimi luskami, s črnimi pegami na prednjih krilih. Aktivni so ponoči in se preko dneva skrivajo med listi. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov, kamor lahko odloži skupno okrog 260 jajčec. Ličinke so krem barve s temno progo pred glavo, kasneje se obarvajo zelenkasto oz. rahlo roza in so velike med 0,9 in 7,5 mm. Mlade gosenice se zavrtajo v plodove paradižnika, liste in stebla skozi vso rastno dobo rastline ter se v njih prehranjujejo in razvijajo. Plodovi so napadeni takoj po oblikovanju in rovi v plodovih so lahko vdorna mesta za okužbo s sekundarnimi povzročitelji.

Ličinke na listih puščajo nedotaknjeno povrhnjico (oteženo zatiranje ličink). Rovi v listih so nepravilnih oblik ali galerije (rov, ki ga v listu izjeda paradižnikov molj je drugačen od rova, ki ga izjedajo listne zavrtalke – možnost zamenjave!). Izvrtine na steblih upočasnijo rast in povzročajo zakasnjeno tvorbo plodov. Pri krompirju napada zgolj nadzemne dele (ne razvija se na gomoljih). Ličinke se zabubijo v tleh, na površju listov ali v rovih (odvisno od dejavnikov okolja). Glede na zahteve škodljivca lahko pričakujemo, da vrsta v Sloveniji ne bo prezimila na prostem, razen na Primorskem, kjer se s težavami s tem škodljivcem že srečujemo. Količina pridelka in kakovost plodov se lahko zaradi napada s paradižnikovim moljem značilno zmanjšata (črvivost plodov).

Izpad pridelka lahko doseže tudi 60 in več %. V primeru izvajanja specifičnih varstvenih ukrepov so izgube znatno nižje (1-5 % poškodbe).

Ukrepi

Zatiranje paradižnikovega molja z insekticidi je zaradi narave škodljivca slabše učinkovito in zato so še toliko bolj pomembni preventivni ukrepi: sajenje rastlin, ki so proste škodljivca, vzpostavitev kolobarja, v katerem si predstavniki razhudnikovk redkeje sledijo (med uničenjem rastlin in ponovnim sajenjem je potreben vsaj 6 tedenski premor), odstranjevanje in uničenje rastlin po spravilu pridelka iz zavarovanega prostora, opazovanje gostiteljskih rastlin, uporaba feromonskih vab, redno odstranjevanje ter uničenje napadenih rastlin, pregledovanje in odstranjevanje plevelov, da preprečimo razmnoževanje na alternativnih gostiteljih, pri obiranju plodov ne uporabljamo rabljene embalaže iz bližnjih supermarketov, med ciklusi sajenja je priporočljivo natančno oranje oziroma prekopavanje (najmanj do globine 20 cm) ter izpostavljanje notranjosti rastlinjaka nizkim zimskim temperaturam.

Za zatiranje tega škodljivca imamo v Sloveniji registrirane pripravke na osnovi aktivne snovi emamektin, klorantraniliprol, indoksakarb in Bacillus Thuringhiensis.

Pokažimo vrata insektom

Pripravek Vivera Karate Zeon (1,5 ml/ 10 l vode / 100 m2) učinkovito deluje na škodljivce, ki grizejo in sesajo. Zelo učinkovit je že takoj po nanosu. Dobro deluje tudi na rastlinjakovega ščitkarja, resarje, sovke, kapusovega belina na kapusnicah in koloradskega hrošča. Učinkovito se znebite tudi uši na grahu, stročjem fižolu, kumarah, papriki in paradižniku, kjer je karenca le 3 – 7 dni. Rastlinjakov ščitkar, korenjeva muha, kapusov belin in drugi škodljivi metulji se lovijo tudi na Bio Plantella Rumene lepljive plošče, ki jih umestimo med vrtne gredice.
Iris Škerbot
Za komentiranje se prijavite