Vlažnost tal je poleg osvetlitve, temperature in dostopnosti hranil eden ključnih dejavnikov, ki močno vpliva na rast rastlin. Ker vse bolj težimo k trajnostno naravnanemu vrtnarjenju, se potrudimo, da s čim manj posegi in posledično vloženega časa, energije ter uporabe različnih materialov izkoristimo obstoječe razmere.
Čeprav morda ob vlažnih tleh pomislimo na slabo prezimovanje rastlin, ki je mnogokrat povezano z gnitjem koreninskega vratu, slabšo rastjo, razvojem bolezni… se na drugi strani lahko ozremo za rastlinami, ki potrebujejo ravno taka tla za bujno rast in lep videz.
V naravi so vlažni predeli, mokrišča, močvirja in rečni bregovi najbolj bujnega videza in zdi se, da so to najbolj »živi« predeli pokrajin. Zakaj ne bi te vitalnosti vključili tudi v lasten vrt? Tudi pri bolj mokrih tleh preverimo založenost s hranili. Če so tla izčrpana, uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik, v kolikor pa gre za humozna tla, raje sezimo po membranskem, dolgo delujočem gnojilu Plantella Formula 365 za okrasne rastline.
Tako bomo že pred oz. ob zasajanju poskrbeli za dobro vraščanje in razvoj rastlin. Na vrtu si lahko privoščimo še več raznolikosti, saj je na voljo ogromno število zelo zanimivih trajnic, ki nam bodo lepšale okolico, tako z barvitimi listi kot cvetovi. Kjer se tla ne izsušijo, si bomo privoščili eno izmed številnih ligularij z velikimi listi, ki z zlato rumenimi cvetovi v različno oblikovanih socvetjih močno izstopajo v zasaditvah.
Njihovo dodatno odličje so tudi zelo dekorativni listi, ki so pri nekaterih sortah rdečevijoličasti ali rumeno pisani. Žal jih imajo radi polži, zato okoli njih nanesemo
Bio Plantella gel proti polžem. Ker pa večina teh trajnic cveti le krajši čas, je pomembno, da izberemo in skupaj zasajamo vrste ter sorte z različno oblikovanimi listi. Perunike z ozkimi listi posadimo ob
rodgerzije;
Rodgersia sp., ki spominjajo na velikanske liste divjega kostanja, med bolj priljubljenimi rastlinami s širokimi in celorobimi listi so zagotovo
hoste, kjer si za povrh lahko umislimo še najrazličnejše »pisanosti« listov, potem so pa tu še praproti s svojo edinstveno podobo.
V stalno vlažnih, humoznih tleh lahko uporabimo večino praproti, ki jih lahko kupimo pri nas, na bolj zamočvirjene predele pa zasadimo navadno perušo; Matteuccia struthiopteris in kraljevo praprot; Osmunda regalis. Svojevrstne, in žal mnogokrat spregledane trajnice, so številne preslice, ki v zasaditvah puščajo močan teksturni pečat.
Naj poleg tu redkeje zastopanih čebulnic, v poštev pridejo npr. močvirska logarica; Fritillaria meleagris, poletni veliki zvonček Leucojum aestivum in jesenski spodlesek; Colchicum autumnale, omenim še zadnjo skupino; to so trave in travam podobne trajnice. Pravzaprav bomo za vlažna tla posegali predvsem po travam podobnih rastlinah, kot so šaši (npr. Carex elata, C. flava, C. grayi, C. muskingumensis, C. sylvatica in C. pendula) in kolmeži, ki imajo lahko tudi pisane liste. Od pravih trav pridejo v poštev predvsem različne sorte stožk; Molinia in masnic; Deschampsia.
Preženimo nepovabljene hišne ljubljenčke z vrtov!
Za odganjanje nepovabljenih živali oz. omejevanje njihovega gibanja smo učinkoviti s posebnim sredstvom - odganjalcem psov in mačk Plantella Repel, ki vsebuje odvračalo. Plantella Repel je že pripravljena raztopina, s katero poškropimo okoli rastlin ali na mesta, ki jih želimo zavarovati. Po nekaj tednih, odvisno od vremena, je potrebno nanos obnoviti. Prav posebej je to pomembno, ko zasadimo mlade sadike in so še ranljive. Zelo je učinkovit tudi na naši trati in cipresah, sicer ju pasji urin požge. Tudi na tlakovcih se živali včasih olajšajo. Ker nas moti vonj, pa tudi madeži, taka mesta zalijemo z večjo količino vode, vendar se to ponavadi pogosto ponavlja, zato je Plantella Repel tudi tu nepogrešljiva.
Matic Sever