Poleg rednih obiskovalcev naših zelenjadnic, ki smo jih opisali v prispevku v marčni številki revije se na naše zelenjadnice pogosto zatečejo tudi različni hrošči in stenice, ki zaradi svojega prehranjevanja na njih pogosto povzročijo škodo.
Koloradski hrošč
Krompir ali jajčevec, redkeje tudi paradižnik pogosto obišče
koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata). Približno 10 mm dolg hrošček z rumenimi in črnimi vzdolžnimi progami je večini pridelovalcev dobro poznan.
Odrasli hrošči prezimijo v tleh in v času, ko se tla na globini 10 cm ogrejejo na 14,5°C (običajno konec aprila ali v začetku maja) prilezejo na plano. Samice koloradskega hrošča po parjenju na spodnjo stran listov v skupine odložijo od 15 do 80 rumenih jajčec. Po obdobju odlaganja jajčec skoraj vsi hrošči, ki so prezimili, poginejo. Razvoj ličink traja 3 do 5 tednov in v tem času se ličinke trikrat levijo. Ličinke se po zadnji levitvi zarijejo v tla, kjer se zabubijo. Iz bub se v 8 do 15 dneh razvijejo hrošči, ki prilezejo iz tal in pričnejo objedati krompir, jajčevec ali paradižnik. Hrošči se po hranjenju na teh rastlinah odpravijo na prezimovanje v tla (na globino od 20 do 50 cm).
Ukrepi: Koloradski hrošč nima veliko naravnih sovražnikov. Za zmanjševanje težav s tem škodljivcem preprečujmo razvoj samosevnega krompirja in upoštevajmo kolobar. Pri pridelavi krompirja na manjših površinah lahko posevke zavarujemo s prekrivanjem s polipropilenskimi prekrivkami (seveda preden se na rastline naselijo hrošči), lahko odrasle hrošče in ličinke pobiramo in uničujemo. V primeru, da se odločimo za kemično zatiranje jajčec, ličink in odraslih osebkov koloradskega hrošča, se oglasite v kmetijski lekarni in ne pozabite na menjavanje insekticidov, saj hrošči zelo hitro razvijejo odpornost.
Ličinke koloradskega hrošča
Ogrci hroščev
V domačih vrtovih se pogosto srečujemo tudi z ogrci in posledično objedenimi koreninami številnih rastlin. Ob najdbi ogrca pogosto zatrdimo, da imamo težave s poljskim majskim hroščem (Melolontha melolon-tha).
Pa to res drži? Pogosto to drži, vendar imamo na nekaterih območjih več težav zaradi ogrcev vrtnega hrošča (Phyllopertha horticola), junijskega hrošča (Amphimallon solstitialis) in podobno. Kateri vrsti hrošča pripadajo ogrci, sami malce težje določimo, saj se med seboj ločijo po obliki in posameznih značilnostih zadka. Večina pomisli, ogrc je pač ogrc, vendar ni tako preprosto, saj imajo omenjeni hrošči različno dolg razvojni krog in poglavitno škodo povzročajo v različnih mesecih. Poljski majski hrošč meri v dolžino od 2,5 do 3 cm in ima rjave, po dolgem rebraste pokrovke, črn vratni ščit in ob bokih na zadkovih obročkih belkaste trikotne pege. Ogrci tega hrošča so bledorumene barve, dolgi 4 do 5 cm in imajo značilno upognjeno telo s tremi pari oprsnih nog in jasno ločeno rjavo glavo. Hrošči se pojavijo v drugi polovici aprila in v začetku maja.
Po hranjenju samice na listju odlagajo jajčeca v preslegasto travno rušo. Razvoj tega škodljivca traja tri leta, hrošči pa se močneje pojavljajo vsako četrto leto. Vrtni hrošč je manjši, saj v dolžino meri kakšen centimeter, ima rjave pokrovke in kovinsko bleščeč vratni ščit. Tudi ogrci te vrste pogosto delajo škodo, vendar je običajno bolj škodljiv sam hrošček, ki objeda: listje in mlade plodiče jablan, sliv, češenj, jagod, malin,… Ta vrsta ima le enoleten razvojni krog.
Odrasli hrošči povzročajo škodo z objedanjem listja številnih gozdnih in sadnih dreves, še večjo škodo pa povzročajo ogrci, ki živijo v tleh in obžirajo podzemnedele številnih rastlin. Zlasti so ogrožene rastline, ki jih sejemo ali sadimo na večjo razdaljo. Ogrci lahko popolnoma uničijo posevke v obliki otokov v bližini gozdov ali pa ga močno preredčijo.
Ogrci poljskega majskega hrošča
Trsni rilčkar
Ličinka trsnega rilčkarja
Med škodljivimi hrošči pogosto omenjamo tudi brazdastega
trsnega rilčkarja (Otiorhynchus sulcatus). Odrasle hrošči se prehranjujejo z listi rastlin in pri tem povzročajo značilne ovalne izjede listnih robov ter s tem prizadenejo videz rastlin, kar je posebej pomembno pri okrasnih rastlinah. Ličinke tega škodljivca živijo v tleh in objedajo korenine, kar se odrazi v slabši rasti in razvoju rastlin.
Ličinke so na prvi pogled podobne prej omenjenim ogrcem. Trsni rilčkar ima letno le eno generacijo. Za širjenje tega škodljivca je pomembno, da odrasle samice, ki v poletnih mesecih na prostem odložijo do 500 jajčec, ne morejo leteti in zato tega škodljivca, katerega zatiranje je težavno, v svoje vrtove pogosto prinesemo z napadenimi sadikami različnih okrasnih rastlin.
Ukrepi: Zatiranje ogrcev oziroma ličink prej omenjenih hroščev je zelo težavno. Na manjših površinah zelo dobre rezultate dosežemo z mehaničnim zatiranjem (na primer večkratna plitva obdelava prizadete površine v suhem in toplem vremenu) in pobiranje ogrcev. V ta namen so vsekakor uporabne entomopatogene ogorčice in/ali entomopatogene glive. Za njihovo dobro delovanje, pa moramo zelo natančno poznati bionomijo škodljivca, ki nam povzroča težave ter spremljati vremenske razmere in razvoj škodljivca v naravi, saj bomo le tako lahko po omenjenih biotičnih agensih posegli pravočasno in lahko ob tem pričakujemo tudi vzpodbudne rezultate. Na vrtu ohranimo naravne sovražnike, kot so: jež, krt, kače (gož, slepec).
Stenice (Heteroptera)
So žuželke močno sploščenega telesa in pogosto pisanih barv. Imajo ustne dele za vbod in sesanje, splošno znano pa je tudi, da nekatere vrste izločajo smrdljive snovi. Mnoge vrste se hranijo z rastlinskimi sokovi in so znani škodljivci številnih rastlin, nekatere vrste pa so tudi mesojede in so znane kot uspešni plenilci. Zlasti pri pridelavi kapusnic težave pogosto povzroča
pisana stenica (Eurydema ventrale).Odrasli osebki prezimijo na skritih mestih pod ostanki rastlin. Samice po parjenju skoraj celo poletje odlagajo jajčeca. Jajčeca odložijo v dve vrsti s po 6 jajčeci. Ličinke so zelo podobne odraslim osebkom, vendar bolj rdeče barve. Pisana stenica povzroča škodo s sesanjem, saj na mestih sesanja opazimo belkaste pege, znotraj katerih se tkivo suši, v primeru močnejšega napada se lahko posuši cel list ali celo rastlina. Največja škoda nastane na mladih rastlinah. Letno ima dve generaciji. Temu škodljivcu zelo ustrezajo topla in suha poletja.
Ukrepi: Pogosto stenice iz manjših rastlin odženemo, če rastline v vlažnem jutru posujemo z lesnim pepelom. Vsekakor je priporočljivo izvajanje vseh ukrepov, ki pospešijo rast in razvoj rastlin, saj stenice večjo škodo povzročijo na manjših rastlinah. Neposrednega zatiranja z insekticidi se lotimo le redko, saj na stenice stransko delujejo nekateri insekticidi, ki jih v posevkih kapusnic uporabljamo proti drugim škodljivcem.
Ustavite sovke, uši in vse druge sesajoče ter grizoče insekte
Pripravek Vivera Karate Zeon učinkovito deluje na škodljivce, ki grizejo in sesajo. Zelo učinkovit je že takoj po nanosu. Zelo dobro deluje tudi na rastlinjakovega ščitkarja, sovke, kapusovega belina na kapusnicah in koloradskega hrošča.