Dišavnice in zelišča kot okras - Klub Gaia

Dišavnice in zelišča kot okras

Do nedavnega je veljalo nepisano pravilo, da je mesto za dišavnice in začimbe v zelenjavnem vrtu. Toda zakaj, v čem se razlikujejo od običajnih trajnic? Ponašajo se z vso privlačnostjo, ki je lastna trajnicam: raznobarvno in strukturno zanimivo listje, prefinjen in njim lasten specifičen vonj. Njihove zanimive in dehteče cvetove nemalokrat uporabljamo v kulinariki, če ne za dodatek jedem, pa se jih poslužujemo kot pašo za oči v dekoracijah.
Začimbe in zelišča, posajeni v cvetlične lonce, nam prihranijo marsikatero pot in s tem olajšajo pripravo okusne hrane.
Začimbe in zelišča, posajeni v cvetlične lonce, nam prihranijo marsikatero pot in s tem olajšajo pripravo okusne hrane.
Zimzelena preproga dehteče materine dušice elegantno povezuje zelenico z bivanjskim delom terase.
Zimzelena preproga dehteče materine dušice elegantno povezuje zelenico z bivanjskim delom terase.
Dovolj zgovoren podatek, zakaj zaobiti začimbe in zelišča v zelenjavnih vrtovih je, da jih ne gojimo tako masovno kot ostalo zelenjavo. Poleg tega jih velika večina sodi, če že ne med večletnice, pa vsaj med dvoletnice. Tako se jih je potrebno pri spomladanski pripravi gredic nenehno izogibati in prilagajati izbor spremljajočih kultur, kar pa se nam navadno le redko izide.

V okrasnem delu vrta je gojenje dišavnic in zelišč prav gotovo lažje. Umeščamo jih po: velikosti, videzu in načinu rasti. S posluhom za rast se izognemo prenasičenosti in nepreglednosti nasada ter s tem tesno prepletenimi neštetimi problemi, pomembnimi za uspešno rast in videz.

Navadno večjih in impozantno rastočih rastlin potrebujemo manj, le sadiko ali dve, prostor pa jim namenimo bolj ob robu. Izpostavila bi: hren, luštrek, rabarbaro … V to skupino lahko umestimo tudi šparglje, pri katerih pa moramo biti še dodatno pozorni in upoštevati naravo njihove rasti s spomladanskim osipavanjem sadik. S tem vsakoletnim posegom ne smemo postavljati sosednjih rastlin v podrejen položaj.
Med srednje rastoče sodijo različne: bazilike, boreč, janež, koper, dišeči koromač, dobra misel, koriander, prava krebuljica, kumina, ožepek, pehtran, pelin, različne vrste peteršilja, rožmarin sivka, tolščak, vinska rutica, zelena, različne vrste žajblja… Skupina združuje tako rastline, ki jih imamo le za piko na »i« in številčno potrebujemo le sadiko ali dve, kot tudi tiste, ki v dnevnem jedilniku ne smejo manjkati, zato jih posadimo v večjem številu. Navadno jih sadimo v skupinicah, razporejene med višje trajnice, kot tudi posamično razporejene med blazinaste trajnice.

V skupino nižjih ali tako imenovanih prekrovnih dišavnic in zelišč pa uvrščamo: drobnjak, kapucinko, enoletni in večletni majaron, meliso, različne vrste mete, origano, šetraj, različne vrste timijana… Tudi te so številčno bolj zastopane in pridejo najbolj do veljave ob robovih, ali pa z njimi oblikujemo preprogo, med katero pa posadimo cvetoče trajnice.

Dišavnice in začimbe vsebujejo za nas pomembna eterična olja, vitamine in rudninske snovi. Tvorba teh snovi v rastlini je tesno povezana s sončno lego, zato moramo pri izbiri sosedov paziti, da jim sonca vsekakor ne bo primanjkovalo.
Glavne linije v formalnem vrtu lahko namesto s pušpanom oblikujemo z uniformno rastočimi dišavnicami ali zelišči.
Dišavnice pridejo še posebno do izraza na sončnih legah, zato so primerne tudi za bolj asketsko zamišljene gredice s kamni, lahko tudi v javnih nasadih, kaj šele na domačem predvrtu ali vrtu.
Mamljivi vonj dišavnic v vrtu nas privede do mirnega kotička, v katerem se lahko odpočijemo in naberemo novih moči.

Zatrimo plevel med tlakovci

Zgodnji poletni dnevi, ko je dovolj vlage, hkrati pa prijetno toplo, so idealni za razrast plevela. Tega imamo prav hitro med tlakovci, na poteh, ob zidovih ... Da bi tudi v tem času skoraj brez truda ohranili urejen okolico svojega doma, uporabimo Plantella Total-R, ki ves plevel učinkovito zatre.
Andreja Pogačar Špenko
Za komentiranje se prijavite