Kisloljubne zasaditve grmovnic

Na mnogih mestih v naravi rastejo grmovnice v senci večjih dreves, ki so prilagojene na omejeno sončno svetlobo, konkurenco gostih drevesnih korenin in naravnost ljubijo zakisana tla. Če jim pri tem še malenkost pomagamo, nam bodo v vrtu s krasnim in dišečim cvetjem polepšale pomlad in poletje, z zanimivo zgodnjo spomladansko in jesensko barvo listja pa še preostanek leta.

Ker so povečini zimzelene, so zanimive tudi pozimi. Če imate vrt ob gozdnem robu, ki je zjutraj dolgo v senci, ali izrazito kisla tla, je zasaditev grede z grmovnicami, ki ljubijo prav take pogoje, rešitev za vas.

Greda vresovk je umeščena na sončno rastišče. Na zimzelenih pierisih se vidijo poškodbe na listih, ki jih je povzročilo sonce. Listi so rumenkasti in na vejah se pojavljajo ogolela mesta. Zavrta rast, slabo olistanje in cvetenje sta lahko tudi posledica premalo kislih tal.

Priprava grede

Zasaditev grede pod večjimi drevesi, ki so že dodobra razpredle svoje korenine tik pod površjem tal, ni slišati kot enostaven projekt. Vendar imajo grmovnice, o katerih bo tekla beseda, pogosto plitvo razvejane korenine, tako kot veliko bolj domači rododendroni. Dovolj globoko bo, če bomo za robove grede uporabili na primer železniške pragove. Dve ali tri širine poleženih pragov zadostuje za globino grede, lahko pa za rob uporabimo tudi katerikoli material, ki ga imamo na voljo in estetsko dopolnjuje videz hiše.

Previdni moramo biti pri zidanih obrobkih, v katerih sta apno in cement, saj nevtralizirata kislo reakcijo tal. V tem primeru rastline posadimo najmanj en meter od roba in enkrat na leto redno dognojujemo z membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za rododendrone. Gredo napolnimo s Plantella Specialno zemljo za rododendrone ali preperelimi gozdnimi iglicami. Če imamo možnost, je dobro uporabiti oboje. Preden pridejo na vrsto rastline, gredo dobro namočimo in za kakšen dan pustimo. Čeprav govorimo o grmovnicah, ki so prilagojene na senčne lege, jim moramo omogočiti vsaj pol dneva sončne svetlobe. Tako bodo izpolnjeni pogoji za optimalno cvetenje, ki pa ga lahko še povečamo s pravilnim dognojevanjem. Dognojujemo z gnojili za kisloljubne rastline v fazi oblikovanja cvetnih popkov, ki je za večino rastlin poleti.

V vsakem primeru je to po cvetenju. Jeseni in spomladi v obliki zastirke na gredo dodajamo organski material. Najbolj primeren je dobro pripravljen domači kompost s primešanimi preperelimi gozdnimi iglicami. Zelo uporabno je tudi organsko gnojilo Biogrena, saj ne vsebuje kalcija, ki bi razkisal tla. Idealna oblika zastirke je zmlet organski material lesnih rastlin, vsaj eno leto preležan, zmešan s starim hlevskim gnojem ali kompostom. Debelina zastirke naj bo vsaj 10 cm, vendar to plast znižamo do nivoja sajenja tik ob deblih oziroma vejah rastlin.

Izbira rastlin

Za polsenčno gredo na kislih tleh si najpogosteje izberemo rastline iz skupine rododendronov in azalej. Odlično uspevajo v družbi resja (Erica, Calluna, Daboecia) in borovnic ter brusnic (Vaccinum) kot podrasti, za zimski okras pa v tako gredo lahko posadimo tudi drevesa z zanimivim lubjem (Prunus, Betula, Acer).

Poleg že znanih grmovnic lahko izbiramo tudi med rodovi: Pieris, Kalmia, Enkianthus in Skimmia.

Nega in razmnoževanje

Opisane grmovnice so zelo enostavne za vzdrževanje, če jim v začetku nudimo vse potrebne pogoje za uspešno rast: delno senčno rastišče, organsko bogata tla s kislo reakcijo, dovolj vlage in odcedna tla. Še lepše bodo cvetele ob rednem dognojevanju.

Rez ni nujna, lahko pa z njo oblikujemo rastline po svojem okusu. Vse rez dobro prenašajo. V delni senci in ob zadostni zastirki bodo le malokrat potrebovale zalivanje. Kadar je le-to potrebno, uporabite deževnico, saj vodovodna voda nevtralizira kislo reakcijo tal. Razmnožujemo jih poleti, s pololesenelimi potaknjenci, ki jih namočimo v Plantella Rhizopon II za delno olesenele potaknjence in potaknemo v zemljo za setev in pikiranje Bio Plantella Start. Če gojimo vrste, jih lahko razmnožimo tudi s semenom. Sejemo jeseni, takoj ko semena dozorijo.

Skimije so zimzeleni grmički, ki jih radi sadimo v družbo rododendronov, saj z okrasnimi plodovi poskrbijo za jesenski okras. Niso pa zahtevne glede kislega rastišča, dobro prenašajo tudi navadna vrtna tla. Za plodove potrebujemo žensko in moško rastlino. Dvospolna je edino vrsta S. japonica subsp. reevesiana, z dišečimi belimi cvetovi spomladi in rdečimi plodovi jeseni.

Zimska zaščita

Če so grmovnice zasajene v senčno gredo, kjer je večji del dopoldneva senca, zimska zaščita ni potrebna. Če pa gredo obsije jutranje in dopoldansko sonce, moramo razmisliti o zimski zaščiti. Pravzaprav moramo zimzeleni del rastline zasenčiti, saj bi sonce zbudilo rastline v aktivno rast. Večji del težav zimzelenih rastlin pozimi predstavlja dehidracija – zaradi višje dnevne temperature voda izhlapeva iz listov, korenine pa je iz zemlje ne morejo načrpati. Drugi del težav nastane, če rastline pognojimo prepozno jeseni. Jesenski poganjki nimajo časa, da bi do konca oleseneli, zato so podvrženi poškodbam nizkih temperatur.

Kalmije v naravi so dobro raščavi grmi, ki so primerni za prekrivanje brežin, na kislih rastiščih. Dobro držijo tla in potrebujejo le malo vzdrževanja. Po cvetenju jih vsake dve do tri leta porežemo do tal, pri čemer lahko uporabimo kar kosilnico.

Pieris japonica Pieris je zimzelen grm, ki raste počasi, zato je v gredi umeščen na rob. V desetih letih doseže končno višino, ki je med dva in pol do tri metre. Njegovi cvetovi so okras na grmu od stadija popkov, ki se pojavijo že pozimi, vse do konca cvetenja, kar skupaj lahko traja pol leta