Manjše drevo, ki spomladi zacveti kar iz vejic in debla, nosi nenavadno ime – judeževec. Ime naj bi dobilo po Juda Iškarjotu, ki se je zaradi izdajstva obesil na drevo. Bolj verjetno je, da so ga poimenovali po območju, kjer v sestojih rastejo taka drevesa. Po pokrajini z imenom Judaea, današnji Izrael in Palestina.
Judeževec (Cercis siliquastrum) je manjše drevo oziroma večji grm. Doma je iz dežel Mediterana in Male Azije. Rodovna pestrost nam razodeva, da ta zanimiva in uporabna drevesa rastejo tudi na več arealih v Severni Ameriki in Aziji. Največja okrasna vrednost rodu so cvetovi, ki zacvetijo samo enkrat v letu, spomladi. Metuljasti cvetovi v roza odtenkih se odpirajo na tankih cvetnih pecljih, ki posamezno ali v šopkih poganjajo neposredno iz olesenelega dela drevesa. Temu pojavu pravimo kavliflorija. Le pri eni vrsti so cvetovi nanizani v socvetje, kot pri negnoju (C. racemosa).
Listi so dokaj veliki, okroglasti, bleščeče zeleni, jeseni rumeno oranžno obarvani in zelo dekorativni. Pri ameriških vrstah so nekoliko manjši in bolj izrazito koničasti (C. canadensis) ali celo srčasti (C. occidentalis). Za ameriške vrste so značilne večdebelne oziroma grmaste razrasti.
Razmnoževanje
Judeževci sicer dobro kalijo iz pravočasno nabranega semena, vendar kakovost kalivosti hitro pada. Sejančki ne prenesejo presajanja. Razmnoževanje s potaknjenci je zahtevno. Sorte razmnožujemo s cepljenjem na podlage
ameriške (
C. canadensis) ali
kitajske vrste (
C. chinensis). Komercialno sta zanimivi sorti ‘Forest Pansy’ z rdečimi listi in novejša ‘Ruby Falls’ s povešavo krošnjo, na voljo so tudi belocvetne varietete. Na prodaj so v vrtnih centrih, pestrost sort pa si lahko ogledate na
www.treetyme.co.uk.
Rastni pogoji
V vrtu zanje izberimo sončen prostor, tla lahko vsebujejo tudi nekaj kalcija. Prenesejo bolj suha tla, vendar nas bodo za dobro rastišče primerno nagradili z bujnejšim cvetenjem. Čeprav jih uvrščamo med manjša drevesa, lahko hitro prerastejo dodeljeno mesto. Z redno rezjo vzdržujemo obliko in vzpodbujamo rast novih cvetnih brstov. Z rezjo jih lahko oblikujemo v grm ali drevo. Redna rez je pomembna za povešave sorte. Vsako leto sproti odstranjujemo veje v notranjosti krošnje. Pomlajevanje je preprosto, saj dobro prenašajo tudi intenzivno rez.
Poleg okrasne vrednosti so cvetovi judeževca tudi užitni. Uporabljajo se sveži v spomladanskih solatah ali opečeni v testu. Ameriški staroselci so v naravnih sestojih z vsakoletno rezjo pridobivali material za pletenje košar in drugih predmetov. Lubje mladih poganjkov so uporabljali za pridobivanje gorčično rumenega barvila.