),.... Pogosto se v vrtovih srečujemo tudi s
Listne uši so vsejede, drobne, nežne žuželke, dolge med 1,5 in 5 mm in različnih barv. Razširjene so povsod, njihova številčnost pa je običajno manjša na večjih nadmorskih višinah. Neposredno škodo povzročajo s sesanjem rastlinskih sokov ter izločanjem medene rose (le-ta privablja mravlje), na katero se naselijo glivice sajavosti, ki še dodatno poslabšajo videz rastlin. Napadeni listi vrtnin se kodrajo, rumenijo in sušijo. Posredno škodo pa povzročajo s prenašanjem številnih nevarnih virusnih povzročiteljev bolezni. Na razvoj listnih uši ugodno vpliva suho in toplo vreme, ne ustrezajo pa jim na primer temperature nad 35°C. Na njihov razvoj in širjenje neugodne vplivajo močne padavine in ekstremna suša.
Ena od najbolj razširjenih in dobro poznanih je črna fižolova uš, ki jo zasledimo na: fižolu, grahu, bobu, korenju, krompirju in ostalih vrtninah. Ta uš ima popoln razvojni krog. Praviloma prezimi v stadiju zimskega jajčeca na trdoleski, redkeje na brogoviti. V odvisnosti od temperatur se spomladi iz zimskih jajčec izležejo uši temeljnice, ki oblikujejo prve kolonije brezkrilatih uši (običajno 3 do 4 generacije). Razmnožujejo se deviško oziroma živorodno. V času ko temperature dosežejo 15°C, krilate generacije pričenjajo prelet na letnega gostitelja.
Na letnih gostiteljih se nato izmenjujejo nekrilate in krilate generacije. V ugodnih razmerah razvoj ene generacije traja od 10 do 12 dni. Ta uš ima velik potencial za razmnoževanje, saj ima v enem letu lahko tudi 13 do 19 generacij. Za njen razvoj so najugodnejše temperature od 20 do 24°C in nekoliko višja relativna zračna vlaga. Črna fižolova uš se na zimskega gostitelja preseli običajno v septembru in na njem samice odložijo zimska jajčeca in ciklus se ponavlja.
Za zmanjševanje težav z ušmi je priporočljivo odstranjevanje plevelov in ostalih potencialnih gostiteljev. Pri iskanju rešitev s to nadlogo ne pozabimo, da je v naravi zastopanih kar nekaj vrst, ki so uspešni plenilci oziroma parazitoidi listnih uši. Z umno uporabo fitofarmacevtskih sredstev ohranjamo v okolju te koristne organizme, s setvijo različnih cvetočih rastlin pa lahko v posamezno okolje privabimo tudi več koristnih vrst.
Od vrst, ki plenijo listne uši, imamo v Sloveniji zastopano: dvopiko polonico, sedmopiko polonico, navadno tenčičarico, muhe trepetavke Episyrphus balteatus,… od parazitoidov pa različne osice najezdnice. Nekateri od teh organizmov so tudi komercialno dostopni in jih lahko za potrebe biotičnega zatiranja listnih uši vnašamo na prosto oziroma v zavarovane prostore. V primeru, da koristni organizmi ne bodo uspeli pod pragom škodljivosti zadržati listnih uši na naših vrtninah, pa je smiselno razmisliti o uporabi v ta namen registriranih insekticidov.