Sadje v okrasnem vrtu

Sadna drevesa, grmičevje in plezalke so vse pogosteje del okrasnih vrtov, saj si želimo tako samooskrbe kot tudi estetike v domačem vrtu. V zadnjem času si lahko omislimo na manjših vrtovih tudi miniaturno sadno drevje in jagodičevje, hkrati pa se ne odpovemo potrebi po cvetočem in dišečem v neposredni okolici doma.

Prvi vrtovi, nastali ob človekovi ustalitvi in ureditvi stalnih bivališč, so bili podrejeni izključno človekovemu prehranskemu vidiku. Z dvigom standarda se je počasi začelo vključevati okrasno rastlinje, pripeto sprva bolj k stanovanjskim objektom, kasneje pa se je počasi, a vztrajno širilo in zavzemalo čedalje več vrta.

Z dvigom standarda je sadno vrtnarski del vrta postajal vedno bolj zapostavljen in odrinjen na njegovo obrobje, kot da bi bile sadno vrtnarske rastline drugorazrednega pomena.

Preteči je bilo potrebno kar nekaj vode, da smo prerasli omenjene nazore in spoznali, da se s primerno izbiro sadnih rastlin, okrasni vrt z njimi le obogati in to ne samo s cvetočim okrasom, temveč konec rastne dobe tudi z raznolikimi in raznobarvnimi sadeži.

Povešava murva (Morus alba ‘Pendula’) krasi teraso in zapeljuje s svojimi sadeži.

Primerne sadne sadike

Vrtovi so navadno manjših dimenzij, zato med okrasne rastline lahko vključimo le sadno drevje na šibkih in srednje močnih podlagah in še te morajo imeti nemalokrat izoblikovano ustrezno vzgojno obliko.

Manj problemov imamo z umeščanjem sadnih sadik grmičevja, pri katerih je bolj kontrolirana rast. Kot naročeno pa so žlahtnitelji v zadnjih letih vzgojili miniaturno sadno drevje in jagodičevje, primerno za manjše vrtove, kot tudi sončne terase.

Miniaturne sadike stebričaste rasti so zastopane tako pri jablanah, hruškah, marelicah, nektarinah, breskvah, kot tudi češnjah in slivah.

Sadno drevo kot osrednji element v vrtu

Ne prav pogosto, a vendar se zgodi, da posadimo eno vodilno sadno drevo, ki je res lahko središče okrasnega vrta. V večjih vrtovih se ga obrezuje le glede na zahteve same sadne vrste, pri manjših pa prostor kroji vzgojno obliko tega vodilnega elementa. Podrast je lahko po vsem okrasnega značaja, sestavljena iz trajnic, kakor tudi ustvarjena iz opojno dišečih dišavnic ali zelišč.

Gojitvene oblike

V prostorsko zelo omejenih gredicah moramo, da se izognemo raznim nevšečnostim, poseči po ploščatih gojitvenih oblikah. Za omenjeno obliko so najprimernejše jablane in hruške ter marelice, pod katere zasadimo raznobarvne trajnice. Le-te poleg cvetja k celoletni obarvanosti prispevajo še z raznobarvnim listjem.

Špalirne oblike hrušk in jablan ob opori so kot nalašč primerne za razmejitev različnih predelov vrta. Z njimi lahko razmejimo zelenjavni del vrta od okrasnega, zastremo neželene poglede ali pa z njimi ustvarimo intimni del vrta samo zase in svoje najbližje.

V okrasnem vrtu pa se najlažje najde prostor za sadna drevesa, katerih sortna značilnost je kontrolirana rast. Mednje sodijo drevesa s povešavo rastjo, miniaturna ter stebričasto rastoča drevesa.

Eno samo vodilno sadno drevo je s svojo podrastjo lahko lep okras.

Sadno jagodičevje

Številčno največ možnosti za vključevanje v okrasni vrt pa ima prav gotovo jagodičevje. Zanje najdemo mesto tako v sklopu okrasnih gredic, kjer v kombinacijah enakovredno nastopajo z drugimi okrasnimi rastlinami in trajnicami. Med sadno jagodičevje kontrolirane rasti uvrščamo različne ribeze – Ribes hy., Fourberry – Ribes aureum ‘Fourberry’, ameriške borovnice – Vaccinium corymbosum, aronijo - Aronia melanocarpa, sibirsko borovnico – Lonicera kamschatica, goji jagode – Lycium barbarum.

Rastno močnejše grme pa lahko sadimo samostojno npr. pred zimzelene iglavce, ali pa jih špalirno zasadimo in tako razmejimo različne predele vrta. Za omenjeno vzgojo so primerne: maline – Rubus idaeus, robide – Rubus fruticoslus, tajberi – Rubus x ‘Tayberry’.

Vedno pa moramo pri umeščanju v prostor prisluhniti njihovim rastiščnim pogojem od zahtev po posebni zemlji, do osvetlitve in primerne vlage.

Grm aronije (Aronia melanocarpa) s svojimi listi, predvsem pa s sadeži prispeva dodano vrednost gredici.

Kivi na pergoli za senco naših članov družine Jurše.

Špalirne oblike hrušk in jablan.

Sadne plezalke v vrtu

V okrasni vrt se pogosto vključuje pergole in raznolike paviljone, ki nudijo senco pred močnim soncem, hkrati pa se z njimi razgiba prostor ter mu pričara dodaten efekt. Najpogosteje jih ogrnemo v zelen plašč močno rastočih plezalk, med katere sodijo tudi sadne plezalke, kot sta trta in kivi (predvsem drobnoplodni). Dodatno popestritev lahko vnesejo okrasne plezalke. S tem podaljšamo čas cvetenja in ustvarimo še mikavnejšo podobo. To sonaravno bivanje zahteva malo več našega udejstvovanja, saj je potrebno odločno določiti mejo rasti posamezne plezalke in to skozi vse leto s pravilno rezjo tudi vzdrževati. Kadar posežemo po okrasnih rastlinah šibkejše rasti, jim namenimo vidnejši prostor ob vhodu v sam paviljon.