Varstvo sadnega drevja je pomembno in natančno opravilo, pri katerem je potrebno dosledno upoštevati vremenske pogoje, ciklus razvoja bolezni, fenofaze sadnega drevja in seveda navodilo za uporabo sredstev za škropljenje. V pomoč smo vam že na začetku vrtnarske sezone pripravili nekaj koristnih informacij in napotkov za učinkovito varstvo dreves proti glivičnim boleznim.
Ciklus glivičnih bolezni
Glivične bolezni imajo svoj ciklus razvoja, kjer se praviloma izmenjujejo spolni trosi, ki se spomladi tvorijo v zimskih plodiščih, s poletnimi trosi, ki okužbe širijo na nove mlade liste in plodove. Zimska plodišča se razvijejo na odpadlih listih, ki jih jeseni pustimo pod drevesi, zato je izredno pomembno, da te liste pograbimo in odstranimo z vrta. Pri razvoju bolezni so odločilni: dež, vlaga in temperatura.
Jablanov škrlup
Bolezen jablanov škrlup povzroča gliva z imenom Venturia inaequalis, ki preživi zimo v odpadlem listju jablane. Spomladi se na odmrlem listju oblikujejo zimska plodišča periteciji, v katerih nastanejo spolni trosi askospore, ki dozorijo do sredine aprila. Takrat pogosto dežuje, kar povzroči bruhanje trosov iz plodišč. Veter in dežne kapljice prenesejo trose na mlade liste, na katerih vzkalijo v kapljici vode. Kalček prodre v list in tako okuži rastlino. Po dveh tednih se lahko na listih že pokažejo prvi znaki okužbe v obliki peg. Na teh pegah se oblikujejo poletni trosi, konidiji, ki širijo okužbo naprej na nove mlade liste in plodiče. Bolj kot je leto deževno, več je okužb, ker tudi poletni trosi lahko kalijo le v kapljici vode. Poleg dežja in vlage ima pri okužbi veliko vlogo tudi temperatura. Okužba se najhitreje razvije pri temperaturi med 17 in 24 stopinj C.
Hrušev škrlup
Hrušev škrlup, ki ga povzroča gliva Venturia pirina, napade tudi mlade, še zelene poganjke, n katerih se pojavijo razpoke in črnozelenkaste pege. Ko poganjek oleseni, se na napadenih mestih pojavijo kraste. Gliva prezimi v krastah v obliki micelija in že zgodaj spomladi tam tvori poletne trose. Ti trosi se pojavijo še pred listi, vedno pa tudi pred zimskimi trosi v odpadlem listju. Tako je nevarnost okužbe pri hruškah veliko bolj zgodna kot pri jablanah, okužijo pa se tudi cvetovi in plodiči. Zato je pomembno, da okužene krastave poganjke odstranimo.
Jablanova pepelovka
Gliva pepelaste plesni Podosphaera leucotricha prezimuje v obliki micelija, ki se nahaja v brstih. Takoj, ko brsti odženejo, se micelij razraste na mladih listih in poganjkih, kjer tvori poletne trose. Ko se poveča vlažnost v zraku, ti trosi okužijo liste, da se na njih pojavi plesniva prevleka.
Breskova kodravost
Bolezen na breskvah povzroča gliva Taphrina deformans. Ta gliva oblikuje saprofitski in parazitski stadij. Saprofitski stadij predstavljajo posebne tvorbe, obdane z zlepljenimi enoceličnimi brstiči, torej celicami, ki se razvijajo podobno kot kvasovke. V tej obliki se glive vse leto ohranjajo na površini lesa. Brstiči spomladi vzkalijo in nastane parazitska tvorba ali micelij, ki prodira skozi komaj vzklile lističe, cvetove in poganjke na rastlini. To opazimo kot gubanje in odebelitev listov. Ti najprej pordečijo, kasneje pobledijo. Na njihov površini se na koncu pojavi siva prevleka, ki vsebuje trose, listi pa se po tej fazi počasi posušijo.
Cvetna gniloba
Je nevarna bolezen koščičarjev, pri kateri lahko drevje po nekaj letnih zaporednih okužbah celo propade. Povzroča jo gliva Monilia laxa. Na cvetno monilijo sta najbolj občutljivi marelica in višnja, nekoliko manj češnja, najmanj pa češplja in breskev. Za napad bolezni je najbolj nevarno, če v času cvetenja dežuje. Takrat trosi glive vzkalijo skozi brazdo pestičev in v plodnici se začne razvijati micelij glive. Ta skozi cvetne peclje preide v prevodni sistem poganjkov. Gliva sprošča posebne strupene snovi ali toksine, ki se po floemu prenašajo po rastlini. Posledica tega je sušenje okuženih vejic.
Glivične bolezni sadnega drevja in spomladansko varstvo - pečkarji
| mesec |
koncentracija |
| marec |
jablanov škrlup, hrušev škrlup |
sredina marca |
odpiranje brstov B-C3 |
bakrov pripravek |
v skladu z navodili |
|
jablanov škrlup, hrušev škrlup |
konec marca |
odpiranje brstov B-C3 |
bakrov pripravek |
v skladu z navodili |
| april |
jablanov škrlup, jablanova pepelovka |
prva dekada aprila |
začetek razvoja cvetnih pecljev D-E2 |
Vivera Chorus |
4,5 g/100 m2 |
|
jablanov škrlup, jablanova pepelovka |
sredi aprila |
cvetni peclji so razviti E-E2 |
Vivera Chorus |
4,5 g/100 m2 |
|
jablanov škrlup, jablanova pepelovka |
tretja dekada aprila |
začetek cvetenja F |
Vivera Score |
1,3 ml/10 l vode |
| maj |
jablanov škrlup, jablanova pepelovka |
začetek maja |
konec cvetenja H |
Vivera Score |
1,3 ml/10 l vode |
Glivične bolezni sadnega drevja in spomladansko varstvo - koščičarji
| mesec |
Število tretiranj |
| marec |
breskova kodravost, listna luknjičavost koščičarjev |
sredina marca |
odpiranje brstov B – C3 |
bakrov pripravek |
v skladu z navodili |
1 |
|
breskova kodravost, listna luknjičavost koščičarjev |
konec marca |
D-E |
bakrov pripravek |
v skladu z navodili |
1 |
| april |
cvetna monilija |
sredina aprila |
cvetenje F |
Vivera Chorus (slive, češplje, marelice, breskve) |
|
1 |
Tudi koščičarje v ekološkem varstvu varujemo s predspomladanskim škropljenjem. Od razvoja listja dalje pa z naravnim varovalnim sredstvom
Bio Plantella Natur-F v koncentraciji 10-50 ml/10 l vode vsakih 7 - 10 dni.
SKICA: Razvojni krog jablanovega škrlupa
Fenofaze sadnega drevja
Ko se spomladi temperature dvignejo, se v drevesih začnejo pretakati rastlinski sokovi in brsti se napnejo. Med vegetacijo potekajo v rastlini fiziološki procesi, kot so: dihanje, asimilacija, absorbcija hranilnih snovi in vode, transpiracja in fotosinteza, ker se kaže v vegetativnem in generativnem razvoju rastline. Razvoj se jeseni konča z odpadanjem listja in vstopom v mirovanje. V času vegetacije od spomladi do jeseni se zvrstijo razvojne faze ali fenofaze, ki jih moramo poznati, če želimo vedeti, kdaj je najprimernejši čas za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci in kdaj rastlina potrebuje določena hranila. V tem času se zvrsti brstenje, cvetenje, listanje, oplojevanje, razvoj plodov, rast mladik, diferenciacija brstov, dozorevanje plodov, jesensko barvanje listov in končno odpadanje listov.
Na skici levo si poglejmo glavne fenofaze jablane kot predstavnika pečkarjev in breskve kot predstavnika koščičarjev.
Ukrepajmo proti boleznim na rastlinah
Kadar so rastline oslabljene zaradi vremenskih pogojev, so dovzetne za razne bolezni, predvsem plesni. Zato jih je potrebno pravočasno okrepiti, da ne bo prepozno. Vsakih 7 do 10 dni jih poškropimo z naravnim sredstvom na osnovi njivske preslice
Bio Plantella Natur-F-R. Sredstvo s silicijem krepi celične stene rastlin, s čimer onemogoča pojav bolezni. Uporabimo lahko tudi naravno sredstvo
Bio Plantella Super-F-R na osnovi sojinega lecitina, ki je bogat s fosforjem. Rastline prav tako okrepi, hkrati pa prehranjuje. Sredstvi nimata karence, zato ju ekološko uporabljamo za vse rastline, predvsem pa užitne.
Za največji uspeh uporabite:
Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi njivske preslice rastline krepi ter jih v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim. Pripravek je pripravljen za uporabo.