Ali smo že kdaj pomislili, da bi v vrt zavestno vključili medovite rastline? Pri izbiranju cvetočih rastlin nam je pretežno pomembna barva in oblika cvetov, le malokdo pa ob tem pomisli na njihovo medovitost in vrednost za čebele in druge insekte.
Znanilke pomladi so življenjskega pomena za čebele, saj jim nudijo cvetni prah, s katerim čebele vzgojijo prvi novi zarod, ki bo spomladi in poleti opraševal rastline na naših vrtovih, kot tudi širše gospodarsko pomembne rastline.
Človeku pomembni produkti medovitih rastlin
Kadar govorimo o medovitih rastlinah, najprej pomislimo na čebele in jih povežemo z medom, vendar je to le košček mozaika, ki ga ustvarijo te majcene živalce. Poleg medu čebele nabirajo še: cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup, med pa se v bistvu deli na cvetlični med, pridobljen iz sladkega nektarja cvetov ter gozdnega, imenovanega mana, pridobljenega iz sladke tekočine, ki jo izločajo različni insekti, ko srkajo sok različnih dreves.
Medovite rastline pa ne obletavajo samo čebele, temveč tudi čmrlji, čebele samotarke kot tudi pestra paleta drugih insektov, med njimi tudi nam manj prijazne ose. Brez njih ne bi prišlo do opraševanja različnih rastlin in tako bi posledično izostali za človeka pomembni pridelki (sadeži, plodovi, semena…). Poleg navedenega pa je z opraševanjem poskrbljeno za izjemno pomembno biotsko raznovrstnost.
Spomladanski krogotok
V spomladanskem času so čebelja opravila specifična za ta letni čas in se krepko razlikujejo od preostalega leta. V tem obdobju predstavljajo odločujoč moment predvsem nizke temperature. Čebele s svojim prvim spomladanskim pohodom, ki ga imenujemo spomladansko čiščenje, pričnejo pri temperaturah nad 8 °C. Prvi dan svojega prebujenja namenijo spomladanskemu preletu in njihovemu otrebljanju, nato pa prično z obletavanjem prvih cvetočih rastlin, med njimi tudi vetrocvetk, na katerih nabirajo prvo, za ta letni čas najpomembnejšo hrano - obnožino.
Grm zgodnjega zimskega cveta je lahko še tako skrit, pa nas omamno dišeči vonj pripelje do njega.
Katere so pravzaprav medovite rastline?
Mednje uvrščamo rastline z obilico nektarja, ki so ključnega pomena za življenje čebel in drugih insektov. Opraševalce privabljajo oziroma jih opozarjajo nase z izstopajočo barvo cvetov (prevladujejo rumenkasti odtenki, sledijo roza, beli in temno oranžni do rjavkasti toni), pogojeni tudi z obliko cvetov in njim lastnim intenzivnim, sladkim vonjem.
V spomladanskem obdobju so pomembne tudi nekatere vetrocvetke, med katerimi najbolj izstopa leska – Corylus avellana, na kateri nabirajo cvetni prah za vzrejo prvega naraščaja v novem letu.
V letih, ko pa pomlad zamuja, pa se to začne bolj pozno ter z večjo intenziteto. Izbor prvih spomladanskih rastlin je maloštevilen, toda narava kot da bi se tega zavedela, se s številčnejšo populacijo rastlin želi odkupiti in poskrbeti za pravilno ravnovesje: mali zvonček – Galanthus nivalis, spomladanski veliki zvonček - Leucojum vernum, trobentica – Primula vulgaris, črni teloh – Helleborus niger, spomladanski žafran – Crocus vernus, spomladanska resa – Erica carnea, vijolica – Viola hirta, jelša – Alnus glutinosa, vrba – Salix sp. …
Izraznost zvite leske pride s pomočjo tisinega ozadja res do prave veljave.
Letošnjo zimo sta grobelnik in spomladanska resa že v januarju vabila čebele.
Umeščanje spomladanskih medonosnih zapeljivk v vrt
Cvetočim grmom namenimo prostor pred zimzelenimi rastlinami ali pa jih sadimo mednje. Najnežnejše rastlinice, kot so čebulice spomladanskega žafrana, zasadimo v skupinah v skalnjake ali pa jim določimo prostor pod nizkimi grmovnicami. Zvončkom, prav tako združenim v skupine, lahko namenimo prostor kar v zelenici, kjer čez poletje normalno kosimo. Nasade kisoljubnih rastlin lahko popestrimo z obrobno obsaditvijo tako spomladanskih res kot tudi teloha.
Izpeljanke za okrasni vrt
Predhodno so bile predstavljene v naravi rastoče medovite rastline, ki imajo bujnejšo rast. Navadno pa se v vrtne zasaditve vključuje njihove po rasti bolj kontrolirane žlahtne sorte.
- med brogovitami nas dehteče zapeljeta dišeča brogovita - Viburnum x bodnantense ‘Dawn’ in V. fragrans
- nekdaj najbolj priljubljena spomladanska rastlina je bila forzicija – Forzythia intermedia, sedaj pa jo zastopajo tudi nove sorte od majhnih do velikih ter vrstnatih cvetov od svetlo rumene pa vse do temno rumene barve, med katerimi zasledimo tudi pisanolistno - F. int. ‘Fiesta’
- slovensko ime pozimni jasmin ali goli jasmin – ‘Jasminum nudiflorum’ dovolj nazorno pove, da cvetovi željno pričakujejo obiskovalke
- pri leskah največkrat posežemo po zviti zeleni leski – Corylus avellana ‘Contorta’ ali rdečelistni C. av. ‘Red Majestic’, povešavi leski C. av. ‘Pendula’, kakor tudi rdečelistni leski C. maxima ‘Purpurea’
- neupravičeno zapostavljen je prav gotovo omamno dišeč nepozebnik – Hamamellis x intermedia v barvnih odtenkih od rumene do živo oranžno-rjave barve
- dišeče purpusovo kosteničevje - Lonicera x purpusii je navadno zastopano bolj v parkih in javnih nasadih
- tudi med vrbami se najdejo zanimive žlahtne sorte: povešava vrba – Salix caprea ‘Pendula’, sahalinska vrba - S.udensis ‘Sekka’, zavitovejna vrba – S. matsudana ‘ Tortuosa’
- nekdaj nepogrešljivi mahoniji – Mahonia aquifolium se je pridružila od pozne jeseni do pomladi cvetoča M. x media ‘Winter Sun’
- med skoraj nepoznane sodi zgodnji zimski cvet – Chimonanthus praecox, ki že na daleč opozarja nase z opojnim vonjem, a ima žal le kratek čas cvetenja
- manj uveljavljen grm s prijetno dišečimi zvonastimi rumenimi cvetovi, združenimi v viseča klasasta socvetja je klasnati leskovec ali neprava leska – Corylopsis spicata
- pri drevesih je zaradi zanimivih cvetov omembe vredna še perzijska bukev – ‘Parrotia persica’
- najzgodnejše trajnice, priljubljene predvsem za skalnjake, so prav gotovo: vednozeleni grenik – Iberis sempervirens, najzgodnejši jegliči – Primula hy., pomladi pa si brez raznobarvnih telohov ne moremo predstavljati
- spomladanska resa nastopa v neštetih barvnih tonih, od bele pa vse do temno vijoličaste barve
- na koncu moramo omeniti najbolj cvetoče dvoletnice, to so mačehe, ki jih zasajamo tako v cvetlična korita na oknih, cvetličnih loncih, kot tudi v gredice.
|
Oskrba
Grme se z rednim spomladanskim obrezovanjem po cvetenju oblikuje in pomlajuje, hkrati pa tudi vzpodbudi tvorbo novih cvetnih nastavkov. Na splošno niso zahtevni glede talnih razmer, bolj pa uspevajo na ne preveč suhih, a sončnih rastiščih, obogatenih s humosom. Gnojimo jih 1x letno z dolgo delujočim gnojilom
Plantella formula 365. Zahvaljujoč membrani se hranila sproščajo v odvisnosti od temperature in vlage nadzorovano in zagotavljajo prehrano skozi vso rastno sezono. Ob koncu pa še čebelarski pozdrav: NAJ MEDI!
Za največji uspeh uporabite:
Membransko gnojilo Formula 365 je idealno za dolgotrajno in bujno cvetenje grmovnic in okrasnih rastlin. Nudi tehnološko dovršenost na področju prehrane rastlin.