Pogoj, da lahko vrtnarimo brez kemije, je zdrava in živa zemlja v vrtu. Naslednji korak je dober načrt gredic na papirju. Pri tem vam lahko pomaga tudi aplikacija »naredivrt.si«, ki jo najdete na spletni strani kluba Gaia. Mnoge kolobar še vedno skrbi, ker menijo, da je zapletena zadeva, pa niti slučajno ni.
Upoštevamo le eno pravilo
Na vrtu je potrebno načrtovati setve
in sejanja tako, da mine čim dalj časa,
preden na isto gredico pridejo rastline
iz iste botanične družine. Povprečni
presledek naj bi bil tri leta, čeprav pri
nekaterih botaničnih družinah priporočam
daljše presledke, pri drugih pa
lahko vrtnarimo celo s krajšimi.
Triletni kolobar je primeren in
zadosten za: kobulnice, bučnice, okro
in portulak, za silo zadošča tudi za
metuljnice in čebulnice. Vedno pa bo
povsem dovolj triletni presledek pri
razhudnikih in košaricah.
Slednje si
lahko sledijo celo vsako drugo leto, pri
tem pa je seveda dobro, da se vmes
na tej gredici izmenja čim več drugih
rastlin.
Najlažje je tako, da razdelimo vrtnine v
štiri skupine. V prvo damo velike potrošnike hranil, v drugo tiste, ki potrebujejo
hranila, a ne prenašajo gnojenja s
hlevskim gnojem. V tretjo damo tiste,
ki po večini hranil ne potrebujejo, v četrti
pa so vrtnine, ki jih sadimo povsod,
običajno kar kot dopolnilne dodatne
vrtnine v mešanih posevkih oz. imajo
zelo kratko življenjsko dobo. Če samo
te tri skupine vrstimo po vrtu, že imamo
triletni kolobar. Če potem samo nekoliko
pomešamo še mesta sajenja, pa
je kolobar pogosto kar šestletni. Da ni
tako enostavno, prispevajo rastline za
zeleni podor. Zato si je potrebno vsako
leto vse zapisati ali narisati.
Na prvo poljino sodijo najpožrešnejše
vrtnine: razhudniki, kapusnice, blitva,
sladka koruza in bučnice. Te vrtnine
lahko pognojimo s polnimi priporočenimi odmerki kupljenih organskih
gnojil 2 kg/ 10 m2 ali hlevskim gnojem,če gnojimo s kompostom, pa lahko
damo 8 -10 l/m2.
Na drugi poljini so
predvsem: korenovke, radič in endivija,
por, odvisno od založenosti zemlje s
hranili tudi visoki fižol, dolga vigna
in limski fižol. Celo lečo in čičeriko
lahko uvrstimo v to skupino, a samo v
primeru, da so vrtna tla res slabše ali
povprečno založena s hranili. V nekaterih
primerih, ponovno v odvisnosti od
analize zemlje, damo v to skupino tudi
francosko špinačo in druge »špinačnice«
(novozelandska špinača, jagodna
špinača) ter kvinojo.
Na tretji poljini so čebulnice (razen pora) in stročnice:
nizek fižol, nizek in srednje visok grah
ter bob. V skupini, ki jo lahko sadimo
povsod, predvsem pa iščemo njene
dobre sosede in ji ne odmerjamo posebne
gredice, pa so: solata, portulak,
rukola, azijske listnate rastline, špinača,
motovilec, mesečna redkvica, tudi nadzemna
kolerabica, ki so lahko v tej ali v
tretji skupini. Tudi enoletna zelišča naj
bodo v tej skupini, če jih gojite več, pa
v tretji, negnojeni. Zelišča bodo sicer
nekoliko manj bujna, a imela bodo
veliko več učinkovin. Trajna zelišča pa
občasno, ne vsako leto, le pognojimo s
kompostom.
1/3 vrta pognojimo s polnim priporočenim
odmerkom kupljenegan
organskega gnojila Biogrena 2 kg / 10 m2 ali hlevskim gnojem (2,5 l/m2) ali
kompostom (8 – 10 l/m2) in tam razvrstimo
vrtnine iz prve skupine.
Mednje po pravilih dobrih prijateljev
razvrstite predvsem solato (paradižnik,
paprika, jajčevec) in nadzemno kolerabico
(blitva, kumare…), kasneje tudi
motovilec, špinačo (paradižnik), užitni
tolščak (portulak), ki ga sejte skupaj
s sladko koruzo. Na drugo tretjino
postavite vrtnine iz druge skupine in
jo pognojite s polovičnim odmerkom
kupljenih organskih gnojil ali komposta,
nikakor pa ne s hlevskim gnojem.
Tudi mednje razporedite vrtnine iz
zadnje, četrte skupine. Na tretji tretjini
pa so vrtnine iz tretje in četrte skupine,
kombinirate jih tudi med seboj in po
potrebi z vrtninami iz druge poljine
(čebula in korenček). Naslednje leto
pride prva skupina na gredice, kjer je
letos druga skupina, in tako naprej. Vedno
menjajte kar cele skupine, znotraj njih
pa le po potrebi zamenjate posamezne
vrtnine.
Če vrt sadite samo v mešanih posevkih,
kolobarjenje ni tako nujno in obvezno,
čeprav sama kolobarim z glavnimi posevkom,
prav tako pa celotne kombinacije
selim po gredicah skupaj z ustreznim
gnojenjem.