Tri ali štiriletni kolobar - Klub Gaia

Tri ali štiriletni kolobar

Miša PUŠENJAK

Pogoj, da lahko vrtnarimo brez kemije, je zdrava in živa zemlja v vrtu. Naslednji korak je dober načrt gredic na papirju. Pri tem vam lahko pomaga tudi aplikacija »naredivrt.si«, ki jo najdete na spletni strani kluba Gaia. Mnoge kolobar še vedno skrbi, ker menijo, da je zapletena zadeva, pa niti slučajno ni. 
Kapusnice
Kapusnice

Upoštevamo le eno pravilo

Na vrtu je potrebno načrtovati setve in sejanja tako, da mine čim dalj časa, preden na isto gredico pridejo rastline iz iste botanične družine. Povprečni presledek naj bi bil tri leta, čeprav pri nekaterih botaničnih družinah priporočam daljše presledke, pri drugih pa lahko vrtnarimo celo s krajšimi. Triletni kolobar je primeren in zadosten za: kobulnice, bučnice, okro in portulak, za silo zadošča tudi za metuljnice in čebulnice. Vedno pa bo povsem dovolj triletni presledek pri razhudnikih in košaricah. Slednje si lahko sledijo celo vsako drugo leto, pri tem pa je seveda dobro, da se vmes na tej gredici izmenja čim več drugih rastlin. Zagotovo pa triletni presledek ne bo zadoščal pri na kolobar najbolj občutljivih špinačnicah (lobodovke) in križnicah. Te vrtnine so zelo občutljive na ozek kolobar, zato priporočam, da skušate narediti vsaj štiriletni presledek, čeprav je za dolgoročno pridelovanje zelja, cvetače, brokolija… priporočljiv petletni kolobar. Torej, vsaka botanična družina ima svoje zahteve.

Kako planirati kolobar

Najlažje je tako, da razdelimo vrtnine v štiri skupine. V prvo damo velike potrošnike hranil, v drugo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. V tretjo damo tiste, ki po večini hranil ne potrebujejo, v četrti pa so vrtnine, ki jih sadimo povsod, običajno kar kot dopolnilne dodatne vrtnine v mešanih posevkih oz. imajo zelo kratko življenjsko dobo. Če samo te tri skupine vrstimo po vrtu, že imamo triletni kolobar. Če potem samo nekoliko pomešamo še mesta sajenja, pa je kolobar pogosto kar šestletni. Da ni tako enostavno, prispevajo rastline za zeleni podor. Zato si je potrebno vsako leto vse zapisati ali narisati. 

Na prvo poljino sodijo najpožrešnejše vrtnine: razhudniki, kapusnice, blitva, sladka koruza in bučnice. Te vrtnine lahko pognojimo s polnimi priporočenimi odmerki kupljenih organskih gnojil 2 kg/ 10 m2 ali hlevskim gnojem,če gnojimo s kompostom, pa lahko damo 8 -10 l/m2

Na drugi poljini so predvsem: korenovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili tudi visoki fižol, dolga vigna in limski fižol. Celo lečo in čičeriko lahko uvrstimo v to skupino, a samo v primeru, da so vrtna tla res slabše ali povprečno založena s hranili. V nekaterih primerih, ponovno v odvisnosti od analize zemlje, damo v to skupino tudi francosko špinačo in druge »špinačnice« (novozelandska špinača, jagodna špinača) ter kvinojo. 

Na tretji poljini so čebulnice (razen pora) in stročnice: nizek fižol, nizek in srednje visok grah ter bob. V skupini, ki jo lahko sadimo povsod, predvsem pa iščemo njene dobre sosede in ji ne odmerjamo posebne gredice, pa so: solata, portulak, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki so lahko v tej ali v tretji skupini. Tudi enoletna zelišča naj bodo v tej skupini, če jih gojite več, pa v tretji, negnojeni. Zelišča bodo sicer nekoliko manj bujna, a imela bodo veliko več učinkovin. Trajna zelišča pa občasno, ne vsako leto, le pognojimo s kompostom.
1/3 vrta pognojimo s polnim priporočenim odmerkom kupljenegan organskega gnojila Biogrena 2 kg / 10 m2 ali hlevskim gnojem (2,5 l/m2) ali kompostom (8 – 10 l/m2) in tam razvrstimo vrtnine iz prve skupine. Mednje po pravilih dobrih prijateljev razvrstite predvsem solato (paradižnik, paprika, jajčevec) in nadzemno kolerabico (blitva, kumare…), kasneje tudi motovilec, špinačo (paradižnik), užitni tolščak (portulak), ki ga sejte skupaj s sladko koruzo. Na drugo tretjino postavite vrtnine iz druge skupine in jo pognojite s polovičnim odmerkom kupljenih organskih gnojil ali komposta, nikakor pa ne s hlevskim gnojem. Tudi mednje razporedite vrtnine iz zadnje, četrte skupine. Na tretji tretjini pa so vrtnine iz tretje in četrte skupine, kombinirate jih tudi med seboj in po potrebi z vrtninami iz druge poljine (čebula in korenček). Naslednje leto pride prva skupina na gredice, kjer je letos druga skupina, in tako naprej. Vedno menjajte kar cele skupine, znotraj njih pa le po potrebi zamenjate posamezne vrtnine. 

Če vrt sadite samo v mešanih posevkih, kolobarjenje ni tako nujno in obvezno, čeprav sama kolobarim z glavnimi posevkom, prav tako pa celotne kombinacije selim po gredicah skupaj z ustreznim gnojenjem. 

Nasvet

Biogrena je organsko gnojilo za pripravo tal in dognojevanje, bogato s hranili in mikroorganizmi, ki biolosko aktivirajo tla
Za komentiranje se prijavite