Zelena in sočna - špinača - Klub Gaia

Zelena in sočna - špinača

Špinačo si v zelenjavni vrt obvezno posejemo marca, aprila in septembra. Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sejali spomladi in jeseni na vse prazne gredice ali med že rastoče vrtnine. Vsakič, ko kaj posejemo, vmes še vržemo nekaj semen špinače.
Špinača je obvezna v zelenjavnem vrtu, saj njene korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost-rodovitnost tal. Zato korenine vedno puščamo v tleh (špinačnih rastlin ne pulimo, ampak jih režemo). Njene liste oz. kar cele rastline pa uporabljamo kot zastirko (obvezno prekrivanje tal med vrtninami), površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje. Vonj špinače tudi odvrača škodljivce, posebno bolhače. Če špinače ne pojemo, jo sigurno na več načinov porabimo v zelenjavnem vrtu. Zato jo je lahko v našem zelenjavnem vrtu v preobilici!

Špinača (Spinacea oleracea) raste divje v Aziji. Kitajci so jo kot kulturno rastlino gojili že v sedmem stoletju. Kot še veliko drugih kulturnih rastlin so špinačo v Evropo prinesli Arabci, in sicer v 12. stoletju v Španijo. V Ameriki je v 20 letih tega stoletja zaradi hranilnih vrednosti in SPRETNEGA REKLAMIRANJA doživela pravi ”BUM”. Vsi vemo, kako rad jo je užival POPAJ, junak iz priljubljenih stripov in risank.

Špinača vsebuje veliko: vitamnina A, B in E in vsaj toliko vitamina C kot limona. Bogata je tudi z železom. Uporabljamo jo čim bolj svežo z vrta, brez listnih pecljev in njenih jedi nikoli ne shranjujemo za naslednji obrok. Uporabljamo jo svežo (solata, sok) in kuhano za prikuhe, juhe, enolončnice. 

Rastni pogoji

Jeseni jo sejemo od srede avgusta do konca septembra, lahko tudi še oktobra v gredico s Plantella Univerzalno vrtno zemljo, dobro pripravljeno s 100% organskim gnojilom bio Plantella Nutrivit za solato, zelje, cvetačo … z dodanim kalijem iz naravnih virov, uravnoteženim NPK ter posebej prilagojena hranila za listnato zelenjavo.
Če je mraz, mlade rastlinice prekrijemo s kopreno. Sejemo jo v vrste, ki so med seboj oddaljene 20-30 cm na razdaljo 3-5 cm. Globina setve je 2-3 cm. Jeseni, sledi vrtninam, ki smo jih do srede septembra pobrali. Sejemo jo tudi med rastline, ki bodo prezimile. Zelo lepa kombinacija je, da raste pod kodrolistnim in brstičnem ohrovtom. 
Dobro sosedstvo pa je: na gredi se izmenjavajo vrste pora in vrste špinače. Sejemo jo tudi večkrat zapored od marca do aprila. Takrat pa je dobra kombinacija z grahom. Vrste med špinačo in grahom naj bodo oddaljene okoli 40 cm. Špinača je tudi odličen predposevek za jagode, ki jih sadimo avgusta. Mesto, kjer raste, naj bo sončno, ustrezajo pa ji vlažna tla. 

Če imamo “polne” grede, kar dosežemo z mešanimi posevki, bodo tla za špinačo dovolj vlažna. Med rastjo jo redno plevemo in ji rahljamo tla. Poleti nam špinačo nadomestijo rdeča vrtna loboda ali francoska špinača, novozelandska špinača in blitva.

Novozelandska špinača

Za vse ljubitelje špinače pa je idealna novozelandska špinača (Tertagonia teragonoides). To je nezahtevna plazeča vrtnina, pri kateri liste redno obtrgujemo za pripravo špinačnih jedi. Listi so rahlo mesnati, trikotne oblike in milejšega okusa kot navadna špinača. Predvsem obtrgavamo mlade liste oz. mlade poganjke pri višini 7-10 cm. Več ko obiramo liste, bolj se razrašča. Seme pred setvijo namakamo 1-2 uri v vodi ali pa čez noč v kamiličnem čaju. Na prosto jo sejemo maja, ko mine nevarnost mraza, ker je na mraz občutljiva rastlina. Lahko pa si vzgojimo sadike (setev aprila). Kali samo, če je dovolj toplo in za kalitev potrebuje tudi do 3 tedne. Zato moramo biti potrpežljivi. Na začetku tudi počasneje raste, ko pa se ogreje, rast pospeši. Glede nege je nezahtevna. Pazimo samo, da je na začetku ne preraste plevel. Sejemo jo, oz. redčimo na razdaljo 60 x 60 cm. Liste obiramo do jeseni. Jih takoj pojemo, lahko pa jih tudi zamrznemo.

Rdeča vrtna loboda ali francoska špinača

Kot špinačo uživamo tudi rdečo vrtno lobodo ali francosko špinačo (Atriplex hortensis). To je 60-150 cm visoka in zelo dekorativna enoletna vrtnina. Ima svetleče rdeče liste, z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uživamo kot špinačo. Sejemo jo marca do maja v vrste med vrtnine. Razdalja med rastlinami naj bo 50 cm. Ko jo redčimo, mlade izpuljene rastline obvezno pojemo. Jo uživamo vse poletje do pozne jeseni. Redno jo obtrgujemo ali režemo, saj se dobro obrašča. Je obvezna novost v domačem zelenjavnem vrtu.
Kristina Škrbec

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje listnate zelenjave. Dodan je kalij iz naravnih virov.

Plantella Vrtna zemlja

Univerzalna vrtna zemlja, izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajenje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin.
Za komentiranje se prijavite