|
Talne ali zemeljske sovke (gosenice metuljev) |
Aktivnost škodljivca |
Razvoj poljskega majskega hrošča traja tri leta v primerjavi z razvojem vrtnega hrošča, ki traja le eno leto. Ogrci so v tleh aktivni v času, ko je temperatura tal nad 10°C. |
Pokalice iz rodu Agriotes so aktivne ponoči ali zvečer. Potrebujejo visoko relativno vlažnost zraka. Če je temperatura visoka in vlažnost nizka, se skrivajo. Strune se hranijo intenzivneje spomladi (čas kalitve in vznika poljščin) in jeseni (obdobje zorenja poljščin). |
Gosenice se podnevi skrivajo v površinskem sloju tal ali v talnih razpokah, v mraku pa prilezejo iz skrivališč in poškodujejo rastline tik ob površju tal. |
Opis razvojne faze škodljivca, ki povzroča škodo |
Ogrci različnih hroščev merijo v dolžino do 65 mm in imajo belkasto ali umazano belo telo ter temnejšo čvrsto glavo. Imajo tri pare oprsnih nog. Telo je upognjeno. |
Izlegle ličinke (strune) so brezbarvne in se najprej prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. V prvem letu razvoja ostanejo skupaj in dosežejo dolžino 5 - 6 mm ter se 2-5 krat levijo. Skupno do 15-krat. Odrasle strune dosežejo do 35 mm dolžine. Telo ličink poznejših razvojnih stopenj porumeni in postane čvrsto. |
Gosenice so navadno prsteno sive do rjavkaste barve, imajo golo telo, ki je prekrito z voskom. Dolge so do 45 mm. |
Poškodbe, ki jih povzročajo na rastlinah |
Odrasli hrošči povzročajo škodo z objedanjem listja številnih gozdnih in sadnih dreves. Škodljivejše pa so ličinke – ogrci, ki živijo v tleh in obžirajo talne dele številnih vrtnin in poljščin. |
Hrošči niso škodljivi. Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se hranijo s koreninami različnih rastlin, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj ali v gomolje krompirja, korene korenja in repe, objedajo tudi kalčke. |
Gosenice pregriznejo koreninski vrat, občasno tudi steblo, hranijo se s spodnjimi listi, zavrtajo se v steblo rastlin, nagrizejo gomolje krompirja, ki so plitvo v tleh in podobno. Napadene rastline se lomijo in propadajo. |
Vplivi na močnejši pojav škodljivcev |
Ustrezajo jim toplejši predeli z zmernim podnebjem in visoko relativno zračno vlago. Za škodljivca je ustrezno daljše vlažno obdobje, suša pa lahko povzroči propadanje jajčec in mladih ogrcev |
Najdemo jih na zemljiščih, ki so več kot eno rastno dobo prekrita s strnjenim rastlinstvom (travniki, zapleveljene njive ter v posevkih strnih žit, ali v zapleveljenem, starem, hlevskem gnoju ali kompostu). Zlasti so nevarne v sušnih letih. |
Metulje privlačijo zapleveljena zemljišča in posevki, saj metulji na cvetočih rastlinah najdejo dovolj hrane, na ta zemljišča pa potem odlagajo jajčeca. Več težav lahko pričakujemo v letih z zgodnjimi toplimi in suhimi pomladmi. |
Ukrepi, s katerimi pripomoremo k zmanjšanju težav |
• z ohranjanjem in vzpodbujanjem naravnih sovražnikov (mednje uvrščamo: ptice, žabe, nekatere stenice in muhe, hrošče brzce, nekatere koristne glive in bakterije), • s setvijo in nato mulčenjem ter zaoravanjem rastlin, kot so: oljna redkev, sudanska trava,… • z izvedbo agrotehničnih ukrepov: širok kolobar, večkratna obdelava tal (okopavanje, brananje), setev opravimo pravočasno ter gnojenje (na strune negativno vpliva uporaba mineralnih gnojil, iz katerih se izloča amoniak), razpleveljenje posevkov,… • pobiranje in mehanično uničenje škodljivcev, • uporabimo koristne ogorčice (dobijo se po naročilu, zelo dobro pa moramo poznati nadlogo, ki povzroča škodo in njen razvoj, da je uporaba teh biotičnih deležnikov smiselna in učinkovita), • za zatiranje teh talnih škodljivcev v vrtovih trenutno v Sloveniji nimamo na voljo registriranih insekticidov • na Unichemu v Sinji Gorici tim strokovnjakov intenzivno razvija rešitev za talne nadloge ... in bo skoraj gotovo v programu ponudbe za naslednje leto |
|
Opis škodljivca |
Rumenkaste uši, prekrite z volnato snovjo, ki jih najdemo na koreninah. Prezimujejo na topolu in se običajno na koncu pomladi selijo na solato,…. |
Odrasli osebki so vitke, temne žuželke z razmeroma velikimi krili glede na telo. Ličinke so vitke, bele, z blestečo črno glavo. |
Škoda, ki jo povzročajo |
Na koreninah rastlin sesajo rastlinske sokove, s čimer zavirajo rast, rastline venijo in dajejo nižje pridelke. |
Ličinke se hranijo s humusom v gojitvenih substratih, na razpadajoči organski snovi, napadejo korenine sejancev in potaknjencev - delajo rove v koreninski povrhnjici, obgrizejo stebelno bazo in vrtajo v steblih rastlin ter pri tem prekinejo prevajanje tekočin po prevodnem tkivu. |
Gostitelj rastline |
Solata, endivija, radič, korenje, pleveli |
Okrasne rastline in vrtnine (kumare, solata, jajčevec) |
Kako zmanjšati škodo? |
• redna oskrba ogroženih rastlin z vodo ter redno rahljanje tal ob rastlinah (okopavanje), • sajenje odpornejših sort, • manj obilno gnojenje z organskimi gnojili, • uničujemo ostanke napadenih rastlin, • širok kolobar, • uporabo naravnih insekticidov, izdelanih iz rabarbare, vratiča, koprive. |
• vzdrževanje bolj suhih, odcednih tal oziroma substrata (ne zalivajte preveč!), • vzdržujmo posevke brez plevelov, • za vzgojo sadik uporabimo razkužen substrat, • učinkovita je tudi uporaba entomopatogenih ogorčic. |