Vse o talnih škodljivcih v vrtu

Verjetno se je večina med nami že srečala z »nenavadnimi« pojavi na vrtovih, ko tudi nismo odkrili krivca za nastalo situacijo kot to zaradi razširjenosti in pogostosti pojavljanja zelo hitro odkrijemo, če so na delu polži, bramor,… in proti njim ukrepamo na različne, preizkušene načine z različno uspešnostjo.

Pogosto za objedene korenine, padajoče sadike,… obdolžimo nedolžne. Tako se na zatožni klopi najdejo ogrci majskega hrošča, pa koreninske uši,… Pa so res ‘’krivi’’ ali pa jih preprosto nevede zamenjamo z dejanskimi krivci?

Prevrnjene sadike, pregriznjen koreninski vrat ...

Navadni bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) je žuželka, ki jo pogosto najdemo v vrtovih in v zadnjih letih tudi na njivah, zlasti pa se rad zadržuje v bolj vlažnih tleh, bogatih s humusom. Bramor je najškodljivejši spomladi ob vzniku rastlin. Škodo povzroča z objedanjem korenin, korenov in gomoljev številnih rastlin, prehranjuje pa se tudi s hrano živalskega izvora. Bramor pogosto koplje rove tik pod površjem tal in se pri tem pogosto giblje vzdolž vrst, kjer rastejo gojene rastline, saj so tam tla navadno zrahljana.

S kopanjem rovov v tleh bramor dodatno rahlja in zrači tla. Površinski rovi in rastline s pregrizenim koreninskim vratom (nekaj rastlin v vrsti) so opozorilni znak, da je na delu bramor in napadene rastline se pogosto prevrnejo ali padejo kot pokošene. Včasih pa se hrani tudi s črvi in nekaterimi žuželkami, ter nam na takšen način tudi pomaga.

Ob rastlinah s pregriznjenim koreninskim vratom pogosto najdemo belkaste ogrce in seveda je dežurni krivec običajno poljski majski hrošč (Melolontha melolontha). Dobri opazovalci kmalu spoznajo, da so ob okopavanju gredic, premetavanju komposta ali gnoja, … srečujemo z ogrci, ki so na prvi pogled res enaki, v resnici pa gre za ličinke – ogrce različnih hroščev. Tako se srečamo z ogrci poljskega majskega hrošča, vrtnega hrošča (Phyllopertha horticola) junijskega hrošča (Amphimallon solstitialis), julijskega hrošča (Anomala dubia),… ali pa celo ogrci zlate minice (Cetonia aurata). Slednji so pogosto ‘’krivi’’ za objedanje korenin, ličinke pa dejansko živijo v gnezdih gozdnih mravelj in se hranijo z gnilim lesom. Živijo lahko tudi v lesnem mulju ali v zemlji ob robu štorov. Najdemo jih tudi v kompostnih kupih, v loncih z okrasnimi rastlinami.

Ogrci poljskega majskega hrošča

Struna

Talne ali zemeljske sovke

Koreninske uši

… uši na koreninah, drobni črvički, ki jih najdemo ob koreninah…

Pogosto so nadležne tudi koreninske uši (Pemphigus bursarius) na solati, endiviji, radiču, korenju,…, zlasti pri pridelavi sadik vrtnin ali vzgoji okrasnih rastlin v stanovanjih pa še žalovalke (ali kot jim radi rečemo mrtvaške mušice). Prve več škode povzročijo v sušnih poletjih, žalovalkam pa ustreza vlažen substrat.

Talni škodljivci

	Ogrci poljskega majskega hrošča, vrtnega hrošča,…	Strune (ličinke hroščev pokalic)	Talne ali zemeljske sovke (gosenice metuljev)
Aktivnost škodljivca	Razvoj poljskega majskega hrošča traja tri leta v primerjavi z razvojem vrtnega hrošča, ki traja le eno leto. Ogrci so v tleh aktivni v času, ko je temperatura tal nad 10°C.	Pokalice iz rodu Agriotes so aktivne ponoči ali zvečer. Potrebujejo visoko relativno vlažnost zraka. Če je temperatura visoka in vlažnost nizka, se skrivajo. Strune se hranijo intenzivneje spomladi (čas kalitve in vznika poljščin) in jeseni (obdobje zorenja poljščin).	Gosenice se podnevi skrivajo v površinskem sloju tal ali v talnih razpokah, v mraku pa prilezejo iz skrivališč in poškodujejo rastline tik ob površju tal.
Opis razvojne faze škodljivca, ki povzroča škodo	Ogrci različnih hroščev merijo v dolžino do 65 mm in imajo belkasto ali umazano belo telo ter temnejšo čvrsto glavo. Imajo tri pare oprsnih nog. Telo je upognjeno.	Izlegle ličinke (strune) so brezbarvne in se najprej prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. V prvem letu razvoja ostanejo skupaj in dosežejo dolžino 5 - 6 mm ter se 2-5 krat levijo. Skupno do 15-krat. Odrasle strune dosežejo do 35 mm dolžine. Telo ličink poznejših razvojnih stopenj porumeni in postane čvrsto.	Gosenice so navadno prsteno sive do rjavkaste barve, imajo golo telo, ki je prekrito z voskom. Dolge so do 45 mm.
Poškodbe, ki jih povzročajo na rastlinah	Odrasli hrošči povzročajo škodo z objedanjem listja številnih gozdnih in sadnih dreves. Škodljivejše pa so ličinke – ogrci, ki živijo v tleh in obžirajo talne dele številnih vrtnin in poljščin.	Hrošči niso škodljivi. Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se hranijo s koreninami različnih rastlin, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj ali v gomolje krompirja, korene korenja in repe, objedajo tudi kalčke.	Gosenice pregriznejo koreninski vrat, občasno tudi steblo, hranijo se s spodnjimi listi, zavrtajo se v steblo rastlin, nagrizejo gomolje krompirja, ki so plitvo v tleh in podobno. Napadene rastline se lomijo in propadajo.
Vplivi na močnejši pojav škodljivcev	Ustrezajo jim toplejši predeli z zmernim podnebjem in visoko relativno zračno vlago. Za škodljivca je ustrezno daljše vlažno obdobje, suša pa lahko povzroči propadanje jajčec in mladih ogrcev	Najdemo jih na zemljiščih, ki so več kot eno rastno dobo prekrita s strnjenim rastlinstvom (travniki, zapleveljene njive ter v posevkih strnih žit, ali v zapleveljenem, starem, hlevskem gnoju ali kompostu). Zlasti so nevarne v sušnih letih.	Metulje privlačijo zapleveljena zemljišča in posevki, saj metulji na cvetočih rastlinah najdejo dovolj hrane, na ta zemljišča pa potem odlagajo jajčeca. Več težav lahko pričakujemo v letih z zgodnjimi toplimi in suhimi pomladmi.
Ukrepi, s katerimi pripomoremo k zmanjšanju težav	• z ohranjanjem in vzpodbujanjem naravnih sovražnikov (mednje uvrščamo: ptice, žabe, nekatere stenice in muhe, hrošče brzce, nekatere koristne glive in bakterije), • s setvijo in nato mulčenjem ter zaoravanjem rastlin, kot so: oljna redkev, sudanska trava,… • z izvedbo agrotehničnih ukrepov: širok kolobar, večkratna obdelava tal (okopavanje, brananje), setev opravimo pravočasno ter gnojenje (na strune negativno vpliva uporaba mineralnih gnojil, iz katerih se izloča amoniak), razpleveljenje posevkov,… • pobiranje in mehanično uničenje škodljivcev, • uporabimo koristne ogorčice (dobijo se po naročilu, zelo dobro pa moramo poznati nadlogo, ki povzroča škodo in njen razvoj, da je uporaba teh biotičnih deležnikov smiselna in učinkovita), • za zatiranje teh talnih škodljivcev v vrtovih trenutno v Sloveniji nimamo na voljo registriranih insekticidov • na Unichemu v Sinji Gorici tim strokovnjakov intenzivno razvija rešitev za talne nadloge ... in bo skoraj gotovo v programu ponudbe za naslednje leto
	Koreninske uši (Pemphigus bursarius)	Žalovalke - mrtvaške mušice (Sciaridae)
Opis škodljivca	Rumenkaste uši, prekrite z volnato snovjo, ki jih najdemo na koreninah. Prezimujejo na topolu in se običajno na koncu pomladi selijo na solato,….	Odrasli osebki so vitke, temne žuželke z razmeroma velikimi krili glede na telo. Ličinke so vitke, bele, z blestečo črno glavo.
Škoda, ki jo povzročajo	Na koreninah rastlin sesajo rastlinske sokove, s čimer zavirajo rast, rastline venijo in dajejo nižje pridelke.	Ličinke se hranijo s humusom v gojitvenih substratih, na razpadajoči organski snovi, napadejo korenine sejancev in potaknjencev - delajo rove v koreninski povrhnjici, obgrizejo stebelno bazo in vrtajo v steblih rastlin ter pri tem prekinejo prevajanje tekočin po prevodnem tkivu.
Gostitelj rastline	Solata, endivija, radič, korenje, pleveli	Okrasne rastline in vrtnine (kumare, solata, jajčevec)
Kako zmanjšati škodo?	• redna oskrba ogroženih rastlin z vodo ter redno rahljanje tal ob rastlinah (okopavanje), • sajenje odpornejših sort, • manj obilno gnojenje z organskimi gnojili, • uničujemo ostanke napadenih rastlin, • širok kolobar, • uporabo naravnih insekticidov, izdelanih iz rabarbare, vratiča, koprive.	• vzdrževanje bolj suhih, odcednih tal oziroma substrata (ne zalivajte preveč!), • vzdržujmo posevke brez plevelov, • za vzgojo sadik uporabimo razkužen substrat, • učinkovita je tudi uporaba entomopatogenih ogorčic.

Vedno znova lahko zaključimo, da se s pestrim kolobarjem, umnim gnojenjem in oskrbo posevkov, izognemo ali vsaj omilimo številne težave s škodljivci na vrtovih ter posredno vplivamo tudi na biotsko pestrost.

mag. Iris Škerbot