Jelke za vrt in praznično drevesce

Jelke so bolj gosto olistane, bolj temno in bleščeče zelene in lepše od smrek. A jih je po vrtovih in parkih bistveno manj od smrek. Med uvoženimi prazničnimi drevesci pa vedno več.

Pred prazniki bo spet govora o smrečicah, božičnih drevescih in novoletnih jelkah. Ko smo še uporabljali tisto, kar je zraslo v Sloveniji, smo imeli po stanovanjih izključ- no smrečice. Ker jih je pri nas veliko in ker so kot mlada drevesa mnogo čednejše od jelk. Naša navadna jelka namreč ne zaraš- ča travnikov in pašnikov in tudi za saditev v gozdne nasade je popolnoma brez talenta. Raje se naravno pomladi v senci gozda, rastline iz sence pa imajo manj gosto in manj lepo krošnjo. Na kratko povedano: iz gozda je skoraj nemogoče prinesti lepo jelko.

Odkar Slovenci plačujemo drevesca tujcem, so na tržnicah in v trgovskih verigah na voljo čudovito goste in pravilne jelke iz severnih delov Evrope. Ironija je, da tam jelk v naravi sploh ni. Vse, ki jih pripeljejo k nam stisnjene v bele mrežaste nogavice, so zrasle na plantažah. V nasadih, kjer so bile od prvega trenutka dalje vzgajane v božična drevesca.

Kakšno je pravilo za ločevanje smrek od jelk? Treba je pogledati, na kakšen način so iglice priraščene na vejico. Glej besedilo članka.

Jelke se ne otrebijo

Zakaj sploh ločevati med jelkami in smrekami za božična drevesca? Iz praktičnega razloga, ki ga gospodinje zelo dobro razumejo in zaradi katerega bolj cenijo jelke: ko se smreka suši, odvrže iglice; ko se jelka posuši, vse iglice ostanejo čvrsto povezane z vejicami. Za jelko na svečnico ni treba pometati stanovanja.

Kako ločimo jelke od smrek?

Osnovnošolsko znanje, da imajo jelkine iglice spodaj dva beli črti, ob sedanji poplavi raznorodnih smrek in jelk ne drži več. Treba je pogledati, kako je iglica priraščena na vejico. Pri jelkah je iglica pri dnu razširjena v okroglo blazinico, s katero se priljubi na vejico. Ko jelkine iglice po toliko in toliko letih odpadejo, ostane za njimi vejica z gladko površino. Smrekov iglice izraščajo iz lesnatih nastavkov, zato je površina vejice za odpadlimi iglicami robata kot rašplja.

Navadna jelka (desno) in navadna smreka (levo) sta dragoceni drevesi slovenskih gozdov – a za vrtove povsem neprimerni rastlini. Smreke razvijejo prevelik volumen in v spodnjem delu krošnjo ogolijo, navadna jelka pa je za vrtove preveč občutljiva.

Jelke na vrtu

Kot omenjeno, je naša navdana jelka (Abies alba) za vrtove in parke neprimerna. Potrebuje stalno vlažno okolje, ki jih ga izpostavljene odprte površine ne nudijo. Kot okrasna drevesa so zares lepe kavkaške in španske jelke. Prve so primerne tudi za notranjost Slovenije, druge pa predvsem za zahod, ki je pod podnebnim vplivom Sredozemlja.

Kavkaška jelka

Kavkašna jelka (na sliki levo) že skoraj sto let kljubuje kraškemu soncu, poletni suši in zimski burji.

Grška jelka ima iglice, razvrščene v takšnem redu, da ob prvem stiku pomislimo, ali morda ne gre za izdelek iz plastike.

Kavkaška jelka (Abies nordmanniana) je po iglicah podobna navadni jelki, a so vejice bolj na gosto oigličene. Drevo ima temno zeleno krošnjo, a mu spodnja stran iglic daje srebrnkast lesk. Kavkaška jelka zraste v razmeroma ozko drevo, katerega glavna odlika je obraščenost do tal. Tudi odrasla drevesa imajo veje in gosto krošnjo po vsej višini debla. Raste pa razmeroma po- časi in za neučakane ljudi. Na Primorskem zrastejo v podobno stasita drevesa tudi španske jelke (Abies pinsapo). Pozornost pritegnejo že kot mlada drevesa in to zaradi nenavadno razporejenih kratkih iglic. Pravo bogastvo jelk premore Severna Amerika, toda tamkajšnje vrste rastejo v velika drevesa, malo primerna za vrtove – z izjemo nekaj pritlikavih kultivarjev, ki so lepa dopolnitev skalnjakov.

Jelka ima tudi azijski rod in na celinskih vrtovih se je včasih precej sadilo korejsko jelko (Abies koreana), ki pa ostane lepa in privlačna največ petnajst let. Potem se spodnje veje osujejo in drevo izgubi svoj mik.

Praznične v loncih

Že nekaj let se v prodajnih centrih pojavljajo praznična drevesa v loncih.

Poudarjam: praznična drevesca niso namenjena sajenju na vrt, temveč enkratni uporabi v stanovanju. In sicer zato, ker tem jelčicam na plantažah strojno izrežejo tako majhno koreninsko grudo, da ne more podpirati živega drevesa.

Drevesa, ki jih je drevesničar vzgojil za prodajo, so bila med rastjo šolana in presajevana in zato ne morejo stati tri groše. Plantažne praznične smrečice pa so »zavržna roba« za enkratno uporabo – ne glede na to, ali se drevesca drži miniaturni lonček z vzorcem korenin ali ne.

Jelke v loncih, ki so naprodaj za božična drevesca, so popolnoma neprimerne za saditev na vrt.

Matjaž Mastnak