Vse o težavah na plodovih v sadovnjaku

Spomladanska pozeba nam lahko že ob cvetenju sadnega drevja »obere« celoten ali vsaj delen pridelek. Proti spomladanski pozebi mali sadjarji ne morejo dosti ukreniti. Sreča je, da večinoma ostane na drevesu vsaj nekaj plodov. Ob razvoju delno pozeblih cvetov se plodovi vseeno razvijejo, a z nekaj napakami, ki pa za okus in skladiščenje niso problematične.

Ob zaščiti plodov pred boleznimi in škodljivci se nam velikokrat zgodi, da uporabimo ob danih vremenskih razmerah neprava škropiva. Bolezen ali škodljivca sicer uspešno zatremo, a na plodu se kar naenkrat pojavi »mrežavost«. Tudi v tem primeru je napaka na plodu zgolj lepotnega značaja in to ne vpliva na kakovost sadeža.

Rastlinske uši povzročajo na rastlini različne probleme. Zaradi uši se zvijajo poganjki in listi, rast rastline je zavrta, uši pa lahko prenašajo tudi različne, za rastlino škodljive viruse. Na jablani je največji problem mokasta uš, ki ne poškoduje samo listov, temveč tudi plodove. Že takoj po cvetenju, ko se pričnejo razvijati in debeliti plodovi, jih mokasta uš s sesanjem poškoduje. Plodovi se v tem primeru ne debelijo, postanejo »rebrasti«, čudnih oblik. Napadeni plodovi se tudi naravno ne preredčijo, ostanejo v šopih. Ob obilnem napadu uši je lahko prizadet celoten pridelek na drevesu. Proti mokasti uši je potrebno ukrepati pravočasno, že pred cvetenjem, saj v času cvetenja, ko se uši najmočnejše razvijajo, ne smemo škropiti s sredstvi proti ušem, ker lahko škodujemo čebelam, ki obiskujejo cvetočo rastlino. Če škropimo šele po cvetenju, smo lahko žal že prepozni, ker se takrat listi že zvijejo in škropivo ne prodre do škodljivca. Če nimamo namena škropiti proti mokasti uši, pa se potrudimo vsaj tako, da fizično »razdremo« kolonijo uši in preredčimo plodiče na en sam plod in mogoče uspemo, da se bo tak plod še lepo razvil.

Jabolčni zavijač naredi na jablani zelo veliko škodo. Mnenja, da je plod kljub »črvu« okusen in dober, pač ne morem podpreti, saj črvivi plodovi predčasno dozorijo in popadajo na tla. Taki žal niso uporabni prav za nič, še »štrudel« moramo krepko dosladkati, da je vsaj približno dober. Poleg škropljenja, ki je kar zahtevno, saj ima zavijač več rodov in napada plodove v intervalih, je zelo dober ukrep redčenje vseh dvojnih plodov. Ko redčimo odvečne plodove, vedno pustimo po samo en plod in s tem zmanjšamo možnost črvivosti tudi za 30%, kar pa ni nepomembno.