Vse o težavah na plodovih v sadovnjaku - Klub Gaia

Vse o težavah na plodovih v sadovnjaku

Sijoči, zdravi plodovi so nedvomno cilj vsakega pridelovalca sadja, pa naj bo to sadjar z le nekaj posajenimi drevesi ali grmi ali tisti, ki prideluje sadje na bistveno večji površini, na večjem številu dreves. Pridelava sadja je lahko prepuščena sama sebi, a je potem rezultat – pridelek lahko kdaj tudi obilen, večinoma so sadne rastline vseskozi pod vplivom škodljivcev in bolezni, ki vplivajo na zmanjšanje pridelka.

Kako torej ukrepati?

Za sadje, ki ga shranjujemo za daljši čas, kot so to na primer jabolka je pomembno, da jih damo v skladišče, shrambo zdrava, brez poškodb in bolezni. Če hočemo pridelati zdravo sadje, je pomembno poznati določene bolezni in škodljivce, da lahko proti njim pravočasno ukrepamo.

Jablanova plesen

Z jablanovo plesnijo se »borimo« predvsem na poganjkih, a ta se naseli tudi na plodove. Za plesen so dojemljivi predvsem ‘jonatan’ in sorte, ki so z njim v sorodu, kot je ‘idared’. Za plodove jabolk jablanova plesen ni tako problematična, posledice plesni so bolj estetskega pomena. Na plodu prepoznamo plesen kot nekakšno mrežavost.

Spomladanska pozeba cvetov

Spomladanska pozeba nam lahko že ob cvetenju sadnega drevja »obere« celoten ali vsaj delen pridelek. Proti spomladanski pozebi mali sadjarji ne morejo dosti ukreniti. Sreča je, da večinoma ostane na drevesu vsaj nekaj plodov. Ob razvoju delno pozeblih cvetov se plodovi vseeno razvijejo, a z nekaj napakami, ki pa za okus in skladiščenje niso problematične.

Jablanov škrlup

Jablanov škrlup je za pridelovalce jabolk bolezen, ki zahteva največ pozornosti in škropljenj proti tej bolezni. Spomladi ob dežju je škrlup bolezen, ki povzroča v sadovnjakih veliko stresa. Škropiva na srečo dobro uveljavljeni in tudi delujejo. Za male vrtove, kjer ni posajenih tako veliko dreves in je »zračnost« med drevesi večja, ta bolezen ni tako huda, pa tudi zahteve malih sadjarjev glede »čistosti« plodov niso tako velike. A kljub temu je potrebno jablano v spomladanskem času vsaj nekajkrat poškropiti z ustreznim škropivom proti škrlupu, saj nam drugače obolijo listi, z njih pa se bolezen preseli na plodove.  Ob povišani vlagi nam škrlupast plod razmeroma hitro zgnije.

Nepravilna uporaba škropiv

Ob zaščiti plodov pred boleznimi in škodljivci se nam velikokrat zgodi, da uporabimo ob danih vremenskih razmerah neprava škropiva. Bolezen ali škodljivca sicer uspešno zatremo, a na plodu se kar naenkrat pojavi »mrežavost«. Tudi v tem primeru je napaka na plodu zgolj lepotnega značaja in to ne vpliva na kakovost sadeža.

Toča

V poletnem času je velika nevarnost pojava toče. Ta uniči pridelek, poškoduje liste in les. Edina zaščita pred točo je pokrivanje s protitočno mrežo. Najpomembneje pa je, da takoj po toči poškropimo sadovnjak in s tem preprečimo gnitje poškodovanih plodov, širjenje bolezni, kot je npr. primer hrušev ožig. Zaščita plodov je pomembna, zato da nam plodovi ne odpadejo in lahko zaradi tega drevo celo sredi poletja zacveti. Če se to zgodi, naslednje leto ne moremo pričakovati niti cvetenja niti pridelka.

Mokasta uš

Rastlinske uši povzročajo na rastlini različne probleme. Zaradi uši se zvijajo poganjki in listi, rast rastline je zavrta, uši pa lahko prenašajo tudi različne, za rastlino škodljive viruse. Na jablani je največji problem mokasta uš, ki ne poškoduje samo listov, temveč tudi plodove. Že takoj po cvetenju, ko se pričnejo razvijati in debeliti plodovi, jih mokasta uš s sesanjem poškoduje. Plodovi se v tem primeru ne debelijo, postanejo »rebrasti«, čudnih oblik. Napadeni plodovi se tudi naravno ne preredčijo, ostanejo v šopih. Ob obilnem napadu uši je lahko prizadet celoten pridelek na drevesu. Proti mokasti uši je potrebno ukrepati pravočasno, že pred cvetenjem, saj v času cvetenja, ko se uši najmočnejše razvijajo, ne smemo škropiti s sredstvi proti ušem, ker lahko škodujemo čebelam, ki obiskujejo cvetočo rastlino. Če škropimo šele po cvetenju, smo lahko žal že prepozni, ker se takrat listi že zvijejo in škropivo ne prodre do škodljivca. Če nimamo namena škropiti proti mokasti uši, pa se potrudimo vsaj tako, da fizično »razdremo« kolonijo uši in preredčimo plodiče na en sam plod in mogoče uspemo, da se bo tak plod še lepo razvil.

Šarka

Šarka je virusna bolezen koščičarjev. Bolezen se širi s pomočjo insektov, tako da širjenje bolezni ni odvisno od nas. Šarka ima »najraje« slive, marelice in tudi breskev. Znak bolezni se izrazi s slabšo rastjo drevesa, na listih in koščicah pa najdemo svetle kolobarje, kar je že kar dovoljšen znak, da je drevo okuženo. Obolelo drevo je najbolje čim prej odstraniti, saj tako preprečimo nadaljnje širjenje bolezni. Obolelo drevo je tako ali tako obsojeno na propad.

Jabolčni zavijač

Jabolčni zavijač naredi na jablani zelo veliko škodo. Mnenja, da je plod kljub »črvu« okusen in dober, pač ne morem podpreti, saj črvivi plodovi predčasno dozorijo in popadajo na tla. Taki žal niso uporabni prav za nič, še »štrudel« moramo krepko dosladkati, da je vsaj približno dober. Poleg škropljenja, ki je kar zahtevno, saj ima zavijač več rodov in napada plodove v intervalih, je zelo dober ukrep redčenje vseh dvojnih plodov. Ko redčimo odvečne plodove, vedno pustimo po samo en plod in s tem zmanjšamo možnost črvivosti tudi za 30%, kar pa ni nepomembno.

Ptice in insekti

Ko je sadje zrelo, je to pogrnjena miza za nas in pa seveda tudi za: ptice, ose, sršene in ostalo golazen. Ptic seveda ne bomo streljali, saj nam pomagajo pri pridelavi skozi vse leto. Dobra zaščita pred pticami je pokrivanje drevesa z mrežami. Pri tem bodimo temeljiti, saj ima ptič 24 ur na dan in najde še tako majhno luknjico in bo kljub mreži naredil škodo.

Nasvet

Sadna gniloba je zelo nevarna bolezen, ki napade plodove, ko dozorevajo ali so tik pred zrelostjo. Takrat moramo škropiti. Bolezen v plod prodre skozi rane, ki so nastale kot posledica toče ali drugih mehanskih poškodb (žuželke, ptiči). Pogosto se pojavi tudi ob stiku dveh plodov, kjer se okužba hitro prenese z okuženega na zdrav plod. Proti sadni gnilobi škropimo s fitofarmacevtskim pripravkom Vivera Chorus 50 WG, v koncentraciji 4,5 g na 10 litrov vode.
Roman Mavec
Za komentiranje se prijavite