Pomembno je, da ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura preseže 8oC. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. V osrednjem delu Slovenije je to običajno v začetku aprila, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12oC, v vzhodni in južni Sloveniji ter posebej še na Primorskem pa nekoliko prej.
Dobro razvit svetlobni kalič
Priprava tal in gnojenje
Krompir je okopavina, ki za svojo
rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima
plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko
dostopna. Jesensko gnojenje z dobro uležanim hlevskim gnojem krompirju godi,
saj z njim dodajamo tudi mikroelemente ter zagotavljamo enakomernejšo oskrbo z vodo
in hranili. Navadno gnojimo z 20 do 30 tonami organskih gnojil na hektar.
Namesto omenjenega lahko uporabimo visoko kakovostno organsko gnojilo Plantella Organik, ki se odlikuje po večjem deležu organske in suhe snovi, ima pa tudi
konstantno razmerje v količini hranil. Velika prednost je, da ne vsebuje semen
plevelov, hranilne snovi zagotavlja več kot 6 mesecev, tlom pa dolgoročno
zvišuje vsebnost humusa.
Pretirano gnojenje z organskimi
gnojili lahko povzroči prebujno rast in s tem večjo nevarnost za krompirjevo
plesen. Pred saditvijo tla globoko zrahljamo, da omogočimo hitro rast in
oblikovanje gomoljev pravilnih oblik. Za pravilno gnojenje z mineralnimi
gnojili je smiselno zemljo poslati v analizo. V preglednici prikazujemo
normative za gnojenje s fosforjem in kalijem, ki veljajo ob predpostavki, da so
tla primerno založena, sicer je odmerek glede na analizo tal potrebno ustrezno prilagoditi.
Odmerek dušika po potrebi razdelimo tako, da ga tretjino dodamo ob saditvi,
ostalo po začetku nastavljanja gomoljev ali pri poznih sortah tudi pozneje.
Tal ne apnimo, če kislost ni nižja
od pH = 5,5 oz tega ne zahteva druga kultura v kolobarju, saj tako hkrati
zmanjšujemo nevarnost okužbe z navadno krastavostjo. Nikoli ne apnimo tik pred saditvijo
krompirja.
Nakaljevanje gomoljev
Gomolje krompirja lahko pred
saditvijo nakaljujemo, in sicer predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost
za okoli 14 dni. Priporočamo tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in
tistih, ki imajo počasno začetno rast.
Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ
dve plasti ter jih zložimo v ne presuh, svetel prostor. Le tako se oblikujejo
svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura
nakaljevanja je lahko od 12 do 20oC. Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše
sorte - nakaljevanje traja dlje časa in vzkali več očes. Zgodne sorte nakaljujemo
pri višjih temperaturah.
Na ta način dosežemo, da
kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število
gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Pri ročni saditvi so kaliči lahko
veliki do 2 centimetra.
Ponovna rast gomoljev zaradi preveč dodanega dušika in stresnih razmer.
Kako saditi
Globina sajenja je razdalja med
vrhom gomolja in površino tal. Če sadimo plitvo, je debelina plasti tal, ki
pokriva gomolje od 0 do 2 cm, pri srednje globokem sajenju od 2 do 5 cm in pri
globokem sajenju več kot 5 cm. Plitvo sajenje priporočamo, ko sadimo gomolje,
ki so fiziološko stari, slabo skladiščeni, pri nizki temperaturi tal, v krajih
z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje
globoko. Tla morajo biti dovolj vlažna in globoka, da lahko napravimo primerne
grebene. Srednje globoko sadimo krompir na bolj sušnih legah, na plitvejših
tleh, pri manjši medvrstni razdalji in pri sortah, ki nastavljajo gomolje
plitvo.
Na splošno velja: čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot
so grebeni, tem plitveje sadimo. Na nagnjenih predelih tla obdelujemo in sadimo
krompir prečno na nagib, da preprečimo odtekanje vode in erozijo.
Naj ne bo pregosto
Posebno pri manjših pridelovalcih (vrtičkarjih)
opažamo, da sadijo krompir pregosto. Zato kupijo več semena kot je potrebno,
pridelek je manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj
izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve
je sicer odvisna od namena pridelovanja in sorte ter debeline semena, pa
vendarle veljajo neka osnovna pravila določanja gostote saditve. Pri normalni
debelini 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od
pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in od bujnosti
rasti. V praksi to pomeni okoli 2,5 tone na ha ali za manjše pridelovalce 25 kg
semena na 100 m2.
Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čim večja, vsaj 60
cm pri zgodnjih sortah in 70 cm pri poznih sortah.
Za uspešno pridelovanje krompirja je
kakovostna saditev zelo pomembna, ne smemo pa pozabiti tudi na kolobar. Ta mora
biti vsaj tri, še bolje pa štirileten, torej da krompir sadimo na isto poljino
vsako četrto leto. Le tako se bomo izognili zmanjšanju pridelka, pa tudi
zmanjšali nevarnost za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne
krastavosti in drugih patogenov, ki so prisotni v tleh.
Ali ste vedeli?
Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske
gomolje odsvetujemo. Če se vendarle
odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela
pokončno od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja. Rezane dele
potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu.
Najprimernejši čas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se
gomolj posuši in se oblikuje nova kožica, lahko pa tudi tik red
saditvijo, vendar le v primeru, ko je zemlja dovolj topla, da gomolji
hitro vzkalijo.
Za največji uspeh uporabite:
Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.