Kaj sadimo skupaj
Pri sajenju v posodah upoštevamo sosedstva, podobno kot na vrtu, vendar z dodatkom okrasnih cvetlic. Tako paradižniku dodamo: baziliko, koper, boreč, ognjič, pa tudi nizki fižol, zeleno, redkvice, čebulo. Citronasti timijan bo zasaditvi prispeval svež vonj, kapucinke pa dodatno barvo. K papriki ali čiliju kombiniramo: plahtico, moljevko, drobnjak in ognjič. Kumaram se lepo podajo sončnice, luštrek in viseči slak. Jajčevcem dodamo še: špinačo, pehtran, timijan in žametnice ali kapucinke.
Najbolj priljubljena zelenjava za balkon je paradižnik. Lahko je kot obešanka ali pokončne rasti. Izbiramo sorte s plodovi, velikosti do grapola, to je nekaj cm premera. Najbolj odporni in z obilo plodov, ki jih ni potrebno rezati, so češnjevi ali datljevi paradižniki, lahko izberemo tudi sorte pelati ali z drobnimi plodovi, ki so idealni za sušenje. Zraven sadimo: peteršilj, baziliko, redkvice, nizki fižol, solato, ognjič, timijan ali žajbelj. Odličen pridelek in atraktivno zasaditev na balkonu lahko pridobimo iz jajčevcev različnih oblik in barv plodov, h katerim sadimo še špinačo, papriko, česen ter kapucinke, pehtran in dišeče pelargonije.
Blitva je odlična za kombinacije zaradi stebel v rdeči, rumeni in beli barvi. K njej posejemo redkvice in nizki fižol, dodamo še temnolistni žajbelj in verbeno, pelargonijo ali bidens.
Blizu kuhinje in bivalnega prostora imejmo lonec ali korito, zasajeno z dišavnicami, ki jih najbolj pogosto uporabljamo v kulinariki. Lahko sestavljamo različne mešanice: dišavnice za kuhanje (peteršilj, bazilika, drobnjak, origano) za žar: rožmarin, listnati česen, majaron, čili ter zdravilni mix za smutije (meta, melisa) ipd.
Najbolj enostavna za gojenje je solata, med katero sadimo čebulo ali česen in redkvice, dodamo še špinačo ali blitvo, užitni portulak ali kolerabice. Zelo priljubljene so jagode. Najboljše, da posadimo skupaj več sort, ki cvetijo v beli, roza ali rdeči barvi. Sadimo 3 sadike v lonec premera 50 cm, vmes pa česen ali drobnjak, za visečo rastlino pa izberemo novozelandsko špinačo ali bakopo. Podobno kombinacijo lahko sadimo tudi v balkonska korita. Dolge živice sproti odstranjujemo, da ne črpajo preveč energije matični rastlini.
V posodah dobro uspeva tudi listnati ohrovt, h kateremu posadimo še nizki fižol , vrtno lobodo, por pa tudi koper, kamilico, origano ali ožepek. Ohrovt ostane kot nosilna rastlina dolgo v jesen v posodi, obiramo spodnje liste in spodbujamo rast v višino. Sosednje rastline med rastjo zamenjujemo.
Praktično ob vseh zasaditvah lahko kombiniramo še užitne kapucinke, ognjič, ob bolj robustnih pa tudi dišeče pelargonije ali sivko.
Pa to še ni vse. V ponudbi so nove sorte borovnic in malin, ki so odlične za gojenje v loncih in na balkonu, a tudi mini sadovnjak lahko naredimo na svojem balkonu ali terasi.
Izbira posode in substrata
Pri sajenju upoštevamo, da se bodo rastline razrasle, zato za visoke rastline rajši izbiramo lonce premera vsaj 50 cm. Za nižje rastline, kot so solate in špinača, izberemo globlja ter širša korita. V 50 cm lonec lahko posadimo 5-8 dišavnic ali na sredino posadimo le eno rastlino paradižnika ali paprike ali jajčevca ali kumare in še 3 - 4 druge rastline manj robustne rasti. Zaradi teže plodov za posode priporočamo sorte, ki tvorijo manjše plodove: paradižnik do velikosti grapolo, kumare snack, jajčevce v beli ali skoraj črni barvi ali podolgovate oblike, podobne feferonom. Pri paprikah lahko uporabimo katerokoli sorto, ker plodovi niso tako težki.