Himalajski kovačnik, Leycesteria formosa, v naravi najdemo v
pogorjih Himalaje in v delih jugovzhodne Kitajske. Čeprav ime obljublja dobro
prezimno rastlinsko vrsto, himalajski kovačnik lahko pri nas pozebe. Z razliko
od navadnih kovačnikov, ki nas omamijo z vonjem, ta za atraktivnost poskrbi z nenavadnimi
klaskastimi socvetji.
Pravo mesto in oskrba
Himalajski kovačnik je precej nezahteven za gojenje. Najbolje in
najhitreje bo uspeval v rodovitnih, dobro odcednih tleh. Približno v petih
letih doseže svojo dokončno višino, ki ne bo presegla 2,5 m. Če želimo več
listja in več cvetočih poganjkov ter barvite zimske poganjke, ga jeseni porežemo
nazaj – vse poganjke prikrajšamo na 15 cm. Kjer so nevarnosti zgodnjih spomladanskih
pozeb, si to opravilo prihranimo za marec, korenine pa že v jeseni zaščitimo z
debelo plastjo zastirke iz listja. Sicer v grmu izrezujemo le stare in poškodovane
poganjke, ki jih odrežemo do tal, ne več kot eno tretjino grma naenkrat.
Razmnoževanje
- grm razdelimo
- razmnožujemo s semenom
- razmnožujemo s potaknjenci
|
Razmnožujemo z zelenimi potaknjenci, ki jih nabirano na novih poganjkih spomladi, oziroma v začetku poletja.
Zanimivosti
Himalajski kovačnik se je dobro udomačil izven svojega naravnega območja. V Angliji, kjer se pojavlja v naravi, mu pravijo 'fazanje jagode', saj se poleg drugih vrst ptic, z njimi prehranjujejo fazani. Sadike himalajskega kovačnika smo dobili pri Gorazdu Mauerju, vrt Rifnik.
Nasvet