Številne pridelovalce vrtnin,
poljščin, okrasnih rastlin, sadja,… vedno pogosteje in redno jezijo sluzavi
obiskovalci – polži, ki so skoraj na vsakem koraku. Običajno so najbolj
ogrožene tiste kulture, ki jih pridelujemo na težjih, karbonatnih tleh, saj se
takšna tla veliko počasneje osušijo kot peščena, iz katerih dež hitro odteče v
podtalje.
Poznamo te požeruhe?
Med najbolj škodljive vrste štejemo polže
golače, ki so brez hišic in jih uvrščamo v dve družini: družino lazarjev ter
družine slinarjev. Skoraj neškodljiva je družina polžev s
hišicami.
Tudi folija na rastlinjaku ni nepremagljiva ovira za polže.
Ali veste,
da množičnejši pojav lahko pričakujemo
po milih zimah in vlažni pomladi ter poletju? Za razvoj polžev je bistvenega
pomena vlažnost tal. Razlog za njihovo prerazmnožitev je tudi dejstvo, da so
prilagodljivi jedci.
Za razvoj polžev so najugodnejše temperature med 12 in 22°C in z 20 do 30 %
vlažnostjo zemlje. V času neugodnih vremenskih razmer se umaknejo globlje v tla
ali si poiščejo zavetje v zemlji: pod kamni, trohnečim lesom, v premokrem
kompostu z veliko ostanki hrane, v živih mejah,… Polži s hišico se v takšnih
razmerah skrijejo v svojo hišico, za sabo pa s posebnim apnenim pokrovčkom
tesno zaprejo ''vrata''. V suhem vremenu so aktivni ponoči (običajno med 21. in
1 uro), v deževnem pa tudi podnevi. Večjo škodo povzročajo zlasti v posevkih na
senčnih in vlažnih legah.
Polži z jezikom strgajo
mlade, mehke dele rastlin, na starejših pa izjedajo velike luknje, objedajo
tudi kaleče ali mlade rastline. Pogosto jih onesnažijo tudi z iztrebki in
sluzjo. Poškodbe nato vodijo k zmanjšani kakovosti in količini pridelka. V
vrtovih in na drugih površinah opravljajo tudi pomembno nalogo – pojedo tudi
ostanke razkrajajočih rastlin in/ali poginulih živali ter so hrana mnogim
živalim,…
Kako omilimo ali preprečimo škodo, ki jo povzročajo?
Polži so ali pa lahko postanejo huda
nadloga, vendar naš cilj ne sme biti popolno uničenje polžev, ampak zmanjšanje
njihovega števila na znosno raven. Pomemben preventivni ukrep je čiščenje
zarasti ob robovih vrtov, jarkov, poti,…, porežemo veje grmov, ki se dotikajo
tal, odstranimo odpadlo listje in plevele, pod katerimi se skrivajo,… saj so
zaraščena in vlažna območja najboljše skrivališče za polže in v ugodnih
razmerah bodo za potešitev svoje lakote ''vdirali'' na naše vrtove. Zelo
pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, ki se prične
pozno poleti ali zgodaj jeseni. Jeseni in spomladi bodimo pozorni na gnezda z
jajčeci in jih takoj po odkritju uničimo.
Povzpnejo se tudi na drevo.
Za polži pogosto ostane opustošenje in sluzava sled.
V primeru, da imamo za poti v vrtovih položene lesene deske, bomo polže preko dneva pogosto našli v varnem zavetju pod njimi.
In kaj storimo, ko se pojavijo polži?
Poznamo različne, bolj ali manj humane
načine:
- Namestitev nekaj centimetrov visokih ''varovalnih ograj'' iz
pocinkane pločevine na robovih vrtov, s katerimi mehansko preprečujemo prehod
polžev v naše vrtove.
- Potrosimo ''obrambne pasove'' iz suhe žagovine, ostrega peska,
smrekove iglice, ječmenove pleve, posušene in zdrobljene jajčne lupine, apno,
kameno moko ali lesni pepel iz materialov, ki polžem odvzamejo vlago in
preprečujejo prehod. Pasove je potrebno po vsakem dežju obnoviti.
- Pobiranje polžev zjutraj in zvečer je okolju zelo prijazna, vendar
zamudna metoda. Za lažje in hitrejše pobiranje nastavljamo: vlažne krpe, kose
trohnečih desk, vlažne pšenične otrobe, kuhinjske ali mesne odpadke, na
polovico prerezane kumare, bananin olupek,....
|
Pri tem
ne pozabimo na redno pobiranje polžev!
- V pomoč so tudi vabe s
pivom (v tla zakopljemo posodice z gladkimi robovi, ki jih zvečer do 2 oz. 3 cm
pod robom napolnimo s pivom (za ulov rdečega lazarja mora biti posoda večja, s
pivom pa jo napolnimo le do 1/3).
- Naselitev naravnih
sovražnikov polžev: krti, žabe, krastače, ježi, miši, ptice in hrošči brzci ter
vinogradniškega polža, ki se prehranjuje z jajčeci polžev golačev. Če imamo
možnost, naselimo na kmetije indijske tekačice – vitke, pokončne race, ki imajo
na svojem jedilniku najrajši polže.
- Z obdelavo tal razdremo razpoložljiva naravna zavetišča in obrnemo
jajčeca na prosto, da se v toplem vremenu posušijo. Prekopavanje tal opravimo
pozimi ali zgodaj spomladi. V zgodnjem spomladanskem času rahljajmo zemljo, saj
tako prekinemo mirovanje polžev.
- Uporabljajmo le dozorel kompost, saj nedozorel kompost spodbuja
razmnoževanje polžev.
- Če z izvajanjem prej omenjenih ukrepov nismo dovolj uspešni ali
skušamo populacijo polžev obvladovati na večjih površinah, lahko uporabimo tudi
sredstva za zatiranje polžev – limacide. V naših kmetijskih trgovinah so na
voljo limacidi na podlagi železovega (III) fosfata (dovoljeni so tudi v
ekološki pridelavi) in metaldehida. Vsi pripravki niso primerni za uporabo v
vseh kulturah, zato pred uporabo kateregakoli pripravka obvezno preberite in
upoštevajte navodilo o uporabi, ki je priloženo sredstvu!
|
Polži so zelo trdovratna
nadloga. V boju z njimi bomo uspešni predvsem
takrat, ko bomo pri zatiranju kombinirali različne ukrepe.
Naravna odvračala za polže so:
pelin, origano, timijan, žajbelj,
meta, koromač, preslica, bela gorjušica, česen, kapucinka, ognjič, kozmeja,
grobeljnik, suhe rože, plavica, hortenzija, potonika, teloh, krvomočnica …
Odvrača jih tudi: vonj bezga, vratiča, rmana, preslice, praproti, … Nekatere
lahko uporabimo tudi kot zastirko, lahko pa pripravimo tudi zastirko iz
akacijevega lubja, zmulčanega hrastovega listja in podobno.
POZOR: Žametnica (tagetes) in bazilika zelo privlačita lazarje!
Nasvet
- Ob navalu polžev na naše rastline je najbolj učinkovit Bio Plantella Arion v peletah, ki jih zanesljivo ustavi
|