Gojenje in razmnoževanje
Večina vrst vrbe je zelo preprosta za gojenje, neizbirčne glede vrste tal, ne marajo senčnih rastišč. Rade imajo vlažna rastišča ob tekoči vodi, ki ne smejo biti zamočvirjena. Dobro prenašajo veliko vetra. Nekatere vrste so odporne tudi na sol (med njimi Salix alba in S. cinerea), zato so primerne za zasaditve zaščitnih pasov ob obali. Alpske in arktične vrste vrbe imajo rajši bolj kisla tla. Vse vrbe so dvodomne rastline, kar pomeni, da so ženski in moški cvetovi na ločenih rastlinah. Cvetovi pri vrbah so znani pod imenom mačice, te so veliko bolj atraktivne na moških rastlinah, medtem ko ženske mačice skrbijo za obilo semena. Za oprašitev poskrbijo čebele, nektar na moških mačicah je tudi prva obilnejša čebelja paša zgodaj spomladi.
V naravi se vrbe razmnožujejo s semenom, posamezne vrste se med sabo rade križajo. Za krhko vrbo (S. fragilis) je značilno, da se poganjki lomijo, in ko padejo na tla, se radi ukoreninijo. Večino vrst razmnožujemo s potaknjenci, ki jih naberemo v času mirovanja rastline (pozimi). Šope odrezanih vejic zapičimo v zemljo ali posadimo v lonce tako, da sta dve tretjini vejice v zemlji. Spomladi se bodo olistale in pri večini je to znak, da so se ukoreninile.