Posadimo si vrbo

Večina vrst vrbe je zelo preprosta za gojenje, neizbirčne glede vrste tal, ne marajo senčnih rastišč. Rade imajo vlažna rastišča ob tekoči vodi, ki ne smejo biti zamočvirjena. Dobro prenašajo veliko vetra. Nekatere vrste so odporne tudi na sol (med njimi Salix alba in S. cinerea), zato so primerne za zasaditve zaščitnih pasov ob obali. Alpske in arktične vrste vrbe imajo rajši bolj kisla tla. Vse vrbe so dvodomne rastline, kar pomeni, da so ženski in moški cvetovi na ločenih rastlinah. Cvetovi pri vrbah so znani pod imenom mačice, te so veliko bolj atraktivne na moških rastlinah, medtem ko ženske mačice skrbijo za obilo semena. Za oprašitev poskrbijo čebele, nektar na moških mačicah je tudi prva obilnejša čebelja paša zgodaj spomladi.

V naravi se vrbe razmnožujejo s semenom, posamezne vrste se med sabo rade križajo. Za krhko vrbo (S. fragilis) je značilno, da se poganjki lomijo, in ko padejo na tla, se radi ukoreninijo. Večino vrst razmnožujemo s potaknjenci, ki jih naberemo v času mirovanja rastline (pozimi). Šope odrezanih vejic zapičimo v zemljo ali posadimo v lonce tako, da sta dve tretjini vejice v zemlji. Spomladi se bodo olistale in pri večini je to znak, da so se ukoreninile.

Vrbe so se od nekdaj gojile v bližini vinogradov, saj se njihovi enoletni poganjki uporabljajo kot vezivo. Lastnost hitrega ukoreninjanja izkoriščajo umetniki pri izdelavi živih skulptur. Hitro ukoreninjanje je pomembna lastnost pri zaraščanju rečnih brežin, saj omogoča hitro utrjevanje brega. Malo manj je ta lastnost cenjena v urbanih naseljih, saj se korenine, v želji po vodi, lahko pojavijo v odtočnih ceveh. Če obrezovanje vrbe izvajamo bolj poredko, so njihove veje tudi dober vir lesa za kurjavo. Les je lahek, upogljiv in primeren za izdelovanje mnogih predmetov – od pohištva do piščali, med njimi so najbolj znani loparji za kriket. Iz lesa vrbe pridobivamo tudi zelo kakovostno slikarsko oglje. Dobro upogljive veje enoletnih poganjkov določenih vrst vrbe so osnovi material za izdelavo mnogih predmetov, ki jih izdelujemo s pletenjem. To lastnost vrbovih vej so cenili že v pradavnini. Nekdaj so iz njih izdelovali ribiške mre- že, danes so med bolj priljubljenimi: pletene košare, opore za rastline, vrtne ograjice in drugi okrasni predmeti iz vrtne galanterije. Poleg uporabne vrednosti, so listi in poganjki tudi vir salicilne kisline, ki se je nekdaj uporabljala kot protibolečinsko sredstvo.