Posadimo si vrbo - Klub Gaia

Posadimo si vrbo

Meta Šepic

Rdeča, rumena, vijoličasta in zelena. To je le nekaj barv, s katerimi lahko opišemo vrbe. Le redke rastline se lahko pohvalijo s tako raznovrstnostjo in trpežnostjo. Njihova sposobnost preživetja jih uvršča med pionirske rastline, njihov namen pa je mnogostranski. So lepe, koristne, zdravilne in čarobne.
V naravi najdemo več kot štiristo različnih vrst vrbe, rastejo po vsej severni polobli z izjemo subtropskih in tropskih predelov. Med njimi so drevesa, grmi in tudi nizke pokrovne alpske vrste.

Mačice

Vrbe so najbolj občudovane pozimi, saj takrat pride do izraza njihovo živobarvno lubje. Zgodaj spomladi se iz popkov razvijejo mačice. Pojavijo se pred olistanjem ali hkrati z njim. Velika raznovrstnost vrbe je povezana tudi z mnogimi zelenimi odtenki njihovih enostavnih, povečini podolgovatih ali okroglih listov. Krošnja vrbe daje prijetno poletno senco, saj je zračna in svetla. Najpomembnejši del vrbe je njen koreninski sistem. Ta je precej večji kot njen nadzemni del. Za korenine je značilna močna razrast in visoka sposobnost ukoreninjanja.

Gojenje in razmnoževanje

Večina vrst vrbe je zelo preprosta za gojenje, neizbirčne glede vrste tal, ne marajo senčnih rastišč. Rade imajo vlažna rastišča ob tekoči vodi, ki ne smejo biti zamočvirjena. Dobro prenašajo veliko vetra. Nekatere vrste so odporne tudi na sol (med njimi Salix alba in S. cinerea), zato so primerne za zasaditve zaščitnih pasov ob obali. Alpske in arktične vrste vrbe imajo rajši bolj kisla tla. Vse vrbe so dvodomne rastline, kar pomeni, da so ženski in moški cvetovi na ločenih rastlinah. Cvetovi pri vrbah so znani pod imenom mačice, te so veliko bolj atraktivne na moških rastlinah, medtem ko ženske mačice skrbijo za obilo semena. Za oprašitev poskrbijo čebele, nektar na moških mačicah je tudi prva obilnejša čebelja paša zgodaj spomladi.

V naravi se vrbe razmnožujejo s semenom, posamezne vrste se med sabo rade križajo. Za krhko vrbo (S. fragilis) je značilno, da se poganjki lomijo, in ko padejo na tla, se radi ukoreninijo. Večino vrst razmnožujemo s potaknjenci, ki jih naberemo v času mirovanja rastline (pozimi). Šope odrezanih vejic zapičimo v zemljo ali posadimo v lonce tako, da sta dve tretjini vejice v zemlji. Spomladi se bodo olistale in pri večini je to znak, da so se ukoreninile.

Obrezovanje

Vrbe izredno dobro prenašajo rez, tudi glavičenje, kar pomeni, da jih lahko vsako leto porežemo do tal. Ta tehnika se uporablja pri gojenju vrbe v zimskih vrtovih, kjer jih sadimo zaradi intenzivno obarvanega lubja. Lubje je obarvano samo na enoletnih poganjkih, starejši poganjki olesenijo in spremenijo barvo. Vrbe obrezujemo januarja ali februarja za pridobivanje materiala za pletenje. Pri povešavih ali kroglastih sortah, ki jih gojimo cepljene na nizke podlage, vsako leto redčimo krošnjo, sicer se pregosti poganjki začnejo sušiti.
Barvna lestvica; vrbe pridejo najbolj do izraza pozimi, ko nas razveseljujejo njihove žive barve.
Barvna lestvica; vrbe pridejo najbolj do izraza pozimi, ko nas razveseljujejo njihove žive barve.
Mladi poganjki vrbe so uporabno pletivo za izdelovanje opor za rastline (trta).
Mladi poganjki vrbe so uporabno pletivo za izdelovanje opor za rastline (trta).

Vsestranska uporaba

Vrbe so se od nekdaj gojile v bližini vinogradov, saj se njihovi enoletni poganjki uporabljajo kot vezivo. Lastnost hitrega ukoreninjanja izkoriščajo umetniki pri izdelavi živih skulptur. Hitro ukoreninjanje je pomembna lastnost pri zaraščanju rečnih brežin, saj omogoča hitro utrjevanje brega. Malo manj je ta lastnost cenjena v urbanih naseljih, saj se korenine, v želji po vodi, lahko pojavijo v odtočnih ceveh. Če obrezovanje vrbe izvajamo bolj poredko, so njihove veje tudi dober vir lesa za kurjavo. Les je lahek, upogljiv in primeren za izdelovanje mnogih predmetov – od pohištva do piščali, med njimi so najbolj znani loparji za kriket. Iz lesa vrbe pridobivamo tudi zelo kakovostno slikarsko oglje. Dobro upogljive veje enoletnih poganjkov določenih vrst vrbe so osnovi material za izdelavo mnogih predmetov, ki jih izdelujemo s pletenjem. To lastnost vrbovih vej so cenili že v pradavnini. Nekdaj so iz njih izdelovali ribiške mre- že, danes so med bolj priljubljenimi: pletene košare, opore za rastline, vrtne ograjice in drugi okrasni predmeti iz vrtne galanterije. Poleg uporabne vrednosti, so listi in poganjki tudi vir salicilne kisline, ki se je nekdaj uporabljala kot protibolečinsko sredstvo.

Vrbe po sortah

Vrbe po velikosti

do 1,5 m do 20 m do 3 m do 12 m
S. helvetica S. alba S. caprea 'Pendula' S. caprea
S. lanata S. alba 'Tristis' S. purpurea 'Nana' S. purpurea
S. repens var.
nitida
S. fragilis S. purpurea
'Pendula'
S. babylonica
'Tortuosa'
S. 'Wehrhahnii' S. babylonica S. 'Sekka S. viminalis
S. 'Melanostachys'

Vrbe po uporabnosti

Za krajinske
zasaditve
Za mačice Za pletenje
in vezivo
S. alba S. 'Melanostachys' S. viminalis
S. cinerea S. purpurea
S. fragilis S. 'Wehrhahnii'
S. babylonica S. viminalis
S. cinerea
S. caprea 'Pendula'
S. acutifolia 'Pendulifolia'

Ali veste?

Manjše sorte vrbe so primerne tudi za gojenje v posodah. Paziti moramo, da je substrat dobro odceden, in da so rastline redno zalite. Za boljšo rast in odpornost rastlin jih redno dognojujemo. Uporabimo Plantella Formula 365 za okrasne rastliune.

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Formula 365 za okrasne rastline in žive meje

Membransko gnojilo Formula 365 je idealno za dolgotrajno in bujno cvetenje grmovnic in okrasnih rastlin. Nudi tehnološko dovršenost na področju prehrane rastlin.
Za komentiranje se prijavite