Škodljivci kapusnic - Klub Gaia

Škodljivci kapusnic

mag. Iris Škerbot

V zadnjih letih pridelavo kapusnic krojijo nekoliko spremenjene pridelovalne razmere (daljša obdobja visokih temperatur, neurja, mile zime,…). Posledično imamo pri pridelavi kapusnic pogosto težave s posameznimi škodljivci, ki se v določenih razmerah lahko prerazmnožijo, mnogo pogostejša pa so tudi fiziološka obolenja.

Vrtnarjem povzročajo težave predvsem: bolhači (Phyllotreta spp., Halticinae spp), kapusova muha (Delia radicum), kapusov in repni belin (Pieris brassicae, Pieris rapae), kapusova sovka (Mamestra brassicae), mokasta kapusova uš (Brevicoryne brassicae) in tobakov resar (Thrips tabaci). Zaradi spremenjenih pridelovalnih razmer imamo v pridelavi vedno več težav tudi s: kapusovim moljem (Plutella xylostella), kapusovo hržico (Contarinia nasturtii) in kapusovim ščitkarjem (Aleyrodes proletella).

Številni škodljivci našo pozornost pritegnejo šele takrat, ko pričnejo povzročati že na daleč vidno škodo in pogosto ukrepamo šele, ko je za reševanje težav v pridelovalni sezoni že zelo pozno ali celo prepozno.

Zelo nadležen škodljivec kapusnic je lahko tudi mokasta kapusova uš.
Bolhači veliko škodo povzročajo zlasti v obdobjih suhega in toplega vremena (glavna škoda nastane spomladi).
Prvi metuljčki kapusovega molja letajo v maju, metuljčki drugega rodu julija in tretjega avgusta (zlasti aktivni so v mraku).
Gosenice kapusovega belina objedajo liste.
Težave s kapusovo muho lahko preprečimo ali omilimo tudi z namestitvijo različnih mehanskih preprek na koreninskem vratu, s katerimi muhi preprečimo odlaganje jajčec na koreninski vrat ali v zemljo (primer namestitve ''ovratnikov'' iz filca)
Težave s kapusovo muho lahko preprečimo ali omilimo tudi z namestitvijo različnih mehanskih preprek na koreninskem vratu, s katerimi muhi preprečimo odlaganje jajčec na koreninski vrat ali v zemljo (primer namestitve ''ovratnikov'' iz filca)

V odvisnosti od lokacije pridelave, pogostosti sledenja kapusnic v kolobarju ter vremenskih razmer se v posevkih kapusnic srečujemo s kapusovo muho. Pogosto muhe same niti ne opazimo, ampak le znamenja poškodb, ki so jih povzročile žerke te muhe. Napadene rastline spremenijo barvo, venijo in ob močnejši objedenosti koreninskega sistema tudi propadejo. Škodljivcu ustrezajo lažja, peščena tla. Na leto ima 3-4 rodove (prvi se pojavlja aprila in maja, drugi julija in avgusta, tretji pa septembra in oktobra). Samice odlagajo jajčeca na koreninski vrat ali v zemljo, v bližino rastline gostiteljice in se izlegle žerke hranijo na stranskih koreninicah in skorji glavne korenine. Ko se v posevku že pojavijo rastline s prizadetim koreninskim sistemom, je najbolje, da takšno rastlino čim prej odstranimo iz posevka, saj si rastline z močno prizadetim koreninskim sistemom običajno ne opomorejo več, vsako nadaljnje ukrepanje pa ne da želenega učinka. Med pogoste škodljivce uvrščamo bolhače. Škodo povzročajo s povzročanjem luknjic na površini napadenih listov, ob močnejših napadih rast močno zastane. Nevarni so predvsem pri pridelavi sadik (takoj po vzniku). K sreči ima večina vrst le 1 rod na leto. Verjetno ste že kdaj opazili, da se predvsem na zelju in cvetači kodrajo listi, zakrnijo, rastni vršiček odmre in posledično se ne tvorijo glave oziroma rože. V primeru navedenih znamenj lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je rastline napadla kapusova hržicaKapusov molj napada zelje in druge kapusnice (pri cvetači tudi rožo). Temu škodljivcu ugaja toplo in suho vreme. Mlade gosenice objedajo spodnjo povrhnjico in mezenhim, da poškodovana mesta na listih prepoznamo kot belkasta prosojna okenca. Večje gosenice popolnoma izgrizejo list in nastanejo manjše ali večje luknje nepravilnih oblik. Na leto ima 3-4 rodove. Kapusov in repni belin imata 2-3 rodove. Prvi rod se pojavi aprila oz. maja, drugi pa julija in avgusta. Zlasti nevarne so gosenice na manjših njivah, na večjih pa predvsem na robovih. Kapusova sovka je najbolj nevarna med sovkami. Gosenice prvega rodu junija in julija objedajo liste, gosenice drugega rodu pa se od avgusta naprej zavrtajo v glave. Mokasta kapusova uš se pojavi na kapusnicah že v setvišču ali kmalu po presajanju. Na začetku jih najdemo v srčnih listih, ki so običajno rumeno do vijoličasto obarvani. Listi, na katerih uši sesajo sokove, se deformirajo, rumenijo in sušijo, rastline pa zaostajajo v rasti in propadajo. Ob tem ta uš prenaša tudi nekatere viruse. Uši so obdane z voščenim prahom, kar otežuje njihovo zatiranje, letno pa ima do 10 rodov. Resarji (odrasli in ličinke) se prehranjujejo na številnih rastlinah. Na listih kapusnic sesajo rastlinski sok in na spodnji strani listov se posledično tvorijo svetle bradavice, ki kasneje porjavijo. Jeseni, ko se ohladi, se preselijo v notranjost zeljnih glav, vse do srčnih listov.

Kapusnice lahko pred škodljivci zaščitimo tudi s prekrivanjem z agrokoprenami ali protiinsektnimi mrežami
Kapusnice lahko pred škodljivci zaščitimo tudi s prekrivanjem z agrokoprenami ali protiinsektnimi mrežami

Ukrepi za zmanjšanje težav

  • s pravočasnim spravilom pridelka in z uničevanjem ostankov po spravilu pridelka (zaoravanje ostankov),
  • s pridelavo in uporabo zdravega sadilnega materiala,
  • z uporabo protiinsektnih mrež, s katerimi pokrijemo posevke pred pojavom škodljivcev (preprečimo jim dostop do in v bližino rastlin),
  • z odstranjevanjem in uničevanjem listov ali delov listov z odloženimi jajčeci oziroma izleženimi kolonijami gosenic (manjše površine),
  • z odstranjevanjem plevelov (zlasti vplivamo na zmanjševanje težav z resarji, kapusovo sovko)
  • z uporabo različnih sredstev, ki vplivajo na krepitev rastlin,
  • z uporabo registriranih insekticidov (Pred uporabo na etiketi in navodilu vedno preverite, za katere kapusnice in škodljivce je sredstvo registrirano!)

Nasvet

Bio Plantella Thymi je učinkovito 100 % naravno sredstvo iz timijana in brina proti: pršicam, ušem, tripsom, resarjem, gosenicam in drugim mehkokožnim insektom.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Thymi

100 % naravni sprej za rastline na podlagi timijana in brina je učinkovita rešitev proti širokemu spektru rastlinskih šodljivcev. Lahko se uporablja za: zelenjavo, sadno drevje, jagodičevje, trto in okrasne rastline.
Za komentiranje se prijavite