Vse o varstvu paradižnika - Klub Gaia

Vse o varstvu paradižnika

dr. Melita Štrukelj

Rastline so same po sebi odporne na bolezni in škodljivce vse dokler niso izpostavljene neugodnim razmeram. Če so paradižniki zdravi in močni, bodo škodljivi organizmi le stežka povzročili trajno škodo. Pa vendar potrebuje ta rastlina včasih tudi našo pomoč.

Med pogoste škodljivce paradižnika sodijo prave listne uši (Aphididae), rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum), resarji (Thysanoptera), pršice (Tetranichus urticae) ter paradižnikov molj (predvsem na Primorskem). Hranijo se s sesanjem rastlinskih sokov. Na mestih hranjenja se listno tkivo bledo obarva, kar se kaže kot blede pikice na zgornji strani listov. Poškodovani listi začno rumeneti, se zvijati navznoter in odpadati. Uši in rastlinjakov ščitkar pa povzročata tudi posredno škodo z izločanjem medene rose, kamor se naselijo glive sajavosti. Te zmanjšujejo asimilacijsko površino listov in plodov. Na pojav uši in resarjev moramo še biti posebej pozorni, saj so prenašalci virusov (Tobakov mozaik). Listne sovke in zavrtalke objedajo liste in se zavrtajo v stebla in plodove. Škodo pa povzročajo tudi na koreninah, kjer pa so pogost škodljivec tudi ogorčice. Ogorčice koreninskih šišk (Meloidogyne spp.) se hranijo in razmnožujejo na rastlinskih koreninah, na katerih posledično povzročajo šiške oz. zadebelitve.

Plesen in pegavost

Največje preglavice nam povzroča krompirjeva (paradižnikova) plesen, ki jo povzroča Phytophtora infestans. Na robu listov se najprej pojavijo rumene pege, ki kmalu porjavijo in se naglo večajo. Bolj kakor listi so prizadeti plodovi, ki dobijo rjavkaste madeže, ne rastejo in na koncu zgnijejo. Idealni pogoji za razvoj bolezni so temperature nad 20 °C in vlažni listi. Manj nevarna pa je črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani). Glivica povzroča okrogle rjavo-črne pege. Znotraj večjih peg lahko opazimo koncentrične kroge, pogosto pa so obkrožene tudi s svetlejšo obrobo. Pege se večajo, listi pa sušijo in odpadejo. Na plodovih se okoli peclja pojavijo udrte črne lise, prekrite s črno prevleko trosov. Tudi tu plodovi hitro zgnijejo in propadejo.
Gosenica pri objedanju plodu paradižnika.
Različni razvojni stadiji rastlinjakovega ščitkarja, Trialeurodes vaporariorum, na spodnji strani paradižnika.
Znamenje bolezni krompirjeve plesni, Phytophtora infestans.
Propadanje paradižnika zaradi napada ogorčic koreninskih šiš.

Ukrepi za varstvo paradižnika

Ustrezni fitosanitarni ukrepi so najboljši način za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov. Poskrbeti moramo za zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno vrtnarskega orodja (po možnosti ga po vsakim delu operemo in razkužimo) in uporabljati ustrezen substrat. Upoštevati moramo vsaj triletni kolobar: nikoli ne sadimo zaporedoma rastlin iste družine na isto mesto, ravno tako naj si ne bodo sosede. Pomembna je tudi uporaba avtohtonih sort paradižnika. Domače, na naše okolje prilagojene sorte, so nemalokrat odpornejše od uvoženih. Cepljeni paradižnik ima večji in močnejši koreninski sistem, tako lahko črpa več hranil in vodo iz globin. Take rastline so robustnejše in močnejše, zato se tudi lažje borijo z boleznimi in napadi škodljivcev.

Rastlinam moramo zagotoviti dovolj prostora, kar pazimo že pri sajenju sadik, razdalja med rastlinami naj bo vsaj 70 cm, nagib v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov.  S tem preprečimo nastanek bolezni (plesen) in propad paradižnika. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom.  Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti tudi na zalivanje pri tleh in ne po listih. Če imamo paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje, ponoči jih ne zapiramo (izjema: nočne temperature pod 5 °C).

V času obiranja plodov, in tudi sicer ni priporočljiva uporaba kemičnih sredstev. Raje se poslužujmo pripravkov: na osnovi preslice, žajblja, rmana, cvetov regrata, koprive, kamilic, bezgovih listov in cvetov, šetraja in ostankov čebulnic, ki omilijo in zmanjšajo napad bolezni in škodljivcev. Vse te pripravke uporabljamo vsaj enkrat tedensko od maja do julija. Paradižnik vam bo zelo hvaležen za oskrbo s kalcijem in kalijem, zato redno škropimo tudi s pripravkom iz mleka (redčimo z vodo 1:1) in kopriv. Uporabimo pa lahko tudi druge, kupljene pripravke: na osnovi sojinega lecitina, njivske preslice, timijana in brina.

V veliko pomoč pri utrjevanju rastlin so nam lahko tudi pripravki na osnovi morskih alg ter druga organska gnojila. Redno skrbimo za odstranjevanje zalistnikov, spodnjih listov (ko plodovi dosežejo velikost oreha) in listov po rastlini (do pet na teden). S tem poskrbimo, da je med listi več zraka, ostali listi pa dobijo več hranil in energije ter so posledično bolj odporne na bolezni. Dobre sosede so: bazilika, ognjič, pelin ali kapucinke, ki pripomorejo k večji odpornosti paradižnika. Privabilni posevki so ravno tako dobrodošli. Razna zelišča in dišavnice privabijo škodljivce, saj se raje zadržujejo na njih kot pa na naših paradižnikih.

Za spremljanje pojava žuželk in ustrezno pravočasno ukrepanje najpogosteje uporabljamo barvne lepljive plošče. V veliki meri se uporabljajo rumene lepljive plošče, vendar se na te lepijo tudi koristni organizmi. V zavarovanih prostorih so dobrodošle tudi modre lepljive plošče, ki privabljajo resarje. Z uporabo takih plošč lahko zmanjšano populacijo škodljivcev.

Ali ste vedeli?

  • Razhudnikovk (paradižnik, paprika, krompir) ne sadimo skupaj. Predvsem moramo poskrbeti, da posadimo krompir čim dlje od paradižnika.
  • V bližini rastlin se raje izogibamo kajenju ali pa si po kajenju vsaj temeljito umijemo roke. S tem zmanjšamo tveganje za pojav tobakovega virusa.

Paket za sočne in zdrave paradižnike

Bio Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost pa je potrjena v strokovnih laboratorijih. Izbrani izdelki Bio Plantella za paradižnike: posebej prilagojena organska zemlja za paradižnike, 100 % organsko gnojilo višje vrednosti Nutrivit za paradižnike in plodovke, organsko tekoče gnojilo iz morskih alg z dodanim kalijem, naravni pripravek iz njivske preslice Vital, ki krepi odpornost rastline in Kalcij za paradižnike, ki preprečuje gnitje in pokanje plodov, so preverjeno učinkoviti za vzgojo sočnih in zdravih paradižnikov. Mi smo preverili na svojih, vi pa se boste prepričali na vaših rastlinah.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Kalcij za paradižnike

Organsko kalcijevo gnojilo preprečuje in zdravi fiziološke bolezni. Zdravi gnitje vršičkov na paradižnikih in ostalih vrtninah.

Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje plodovk. Dodan naravni kalij prinaša bolj čvrste plodove polnega okusa.

Bio Plantella Vital za paradižnike

Naravni pripravek za krepitev paradižnika in drugih plodovk na osnovi njivske preslice. Rastlinam krepi celično steno in deluje kontaktno, kar dvigne odpornost.
Za komentiranje se prijavite