Rastline so same po sebi odporne na
bolezni in škodljivce vse dokler niso izpostavljene neugodnim razmeram. Če so
paradižniki zdravi in močni, bodo škodljivi organizmi le stežka povzročili
trajno škodo. Pa vendar potrebuje ta rastlina včasih tudi našo pomoč.
Med pogoste škodljivce paradižnika sodijo prave listne uši (Aphididae), rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes
vaporariorum), resarji (Thysanoptera), pršice (Tetranichus urticae) ter paradižnikov molj (predvsem na
Primorskem). Hranijo se s sesanjem rastlinskih sokov. Na mestih hranjenja se
listno tkivo bledo obarva, kar se kaže kot blede pikice na zgornji strani
listov. Poškodovani listi začno rumeneti, se zvijati navznoter in odpadati. Uši
in rastlinjakov ščitkar pa povzročata tudi posredno škodo z izločanjem medene
rose, kamor se naselijo glive sajavosti. Te zmanjšujejo asimilacijsko površino
listov in plodov. Na pojav uši in resarjev moramo še biti posebej pozorni, saj
so prenašalci virusov (Tobakov mozaik). Listne sovke in zavrtalke objedajo liste in se
zavrtajo v stebla in plodove. Škodo pa povzročajo tudi na koreninah, kjer pa so
pogost škodljivec tudi ogorčice. Ogorčice koreninskih šišk (Meloidogyne spp.) se hranijo in
razmnožujejo na rastlinskih koreninah, na katerih posledično povzročajo šiške
oz. zadebelitve.
Plesen in pegavost
Največje preglavice nam povzroča krompirjeva (paradižnikova) plesen, ki jo povzroča Phytophtora infestans. Na robu listov se
najprej pojavijo rumene pege, ki kmalu porjavijo in se naglo večajo. Bolj kakor
listi so prizadeti plodovi, ki dobijo rjavkaste madeže, ne rastejo in na koncu
zgnijejo. Idealni pogoji za razvoj bolezni so temperature nad 20 °C in vlažni
listi. Manj nevarna pa je črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani). Glivica povzroča
okrogle rjavo-črne pege. Znotraj večjih peg lahko opazimo koncentrične kroge,
pogosto pa so obkrožene tudi s svetlejšo obrobo. Pege se večajo, listi pa
sušijo in odpadejo. Na plodovih se okoli peclja pojavijo udrte črne lise,
prekrite s črno prevleko trosov. Tudi tu plodovi hitro zgnijejo in propadejo.
Gosenica pri objedanju plodu paradižnika.
Različni razvojni stadiji rastlinjakovega ščitkarja, Trialeurodes vaporariorum, na spodnji strani paradižnika.
Znamenje bolezni krompirjeve plesni, Phytophtora infestans.
Propadanje paradižnika zaradi napada ogorčic koreninskih šiš.
Ukrepi za varstvo paradižnika
Ustrezni fitosanitarni ukrepi so
najboljši način za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov. Poskrbeti moramo
za zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno
vrtnarskega orodja (po možnosti ga po vsakim delu operemo in razkužimo) in
uporabljati ustrezen substrat. Upoštevati moramo vsaj triletni kolobar: nikoli ne sadimo
zaporedoma rastlin iste družine na isto mesto, ravno tako naj si ne bodo
sosede. Pomembna je tudi uporaba avtohtonih sort paradižnika. Domače,
na naše okolje prilagojene sorte, so nemalokrat odpornejše od uvoženih. Cepljeni paradižnik ima večji in močnejši koreninski sistem, tako lahko
črpa več hranil in vodo iz globin. Take rastline so robustnejše in močnejše,
zato se tudi lažje borijo z boleznimi in napadi škodljivcev.
Rastlinam moramo zagotoviti dovolj prostora, kar pazimo že pri sajenju sadik, razdalja med rastlinami naj bo
vsaj 70 cm, nagib v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov.
S tem preprečimo nastanek bolezni (plesen) in propad paradižnika. Zelo
pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo
rastline suhe. Pozorni pa moramo biti tudi na zalivanje
pri tleh in ne po listih. Če imamo
paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje, ponoči jih ne
zapiramo (izjema: nočne temperature pod 5 °C).
V času obiranja plodov, in tudi sicer ni priporočljiva uporaba kemičnih
sredstev. Raje se poslužujmo pripravkov: na osnovi preslice, žajblja, rmana, cvetov regrata, koprive,
kamilic, bezgovih listov in cvetov, šetraja in ostankov čebulnic, ki omilijo in
zmanjšajo napad bolezni in škodljivcev. Vse te pripravke uporabljamo vsaj
enkrat tedensko od maja do julija. Paradižnik vam bo zelo hvaležen za oskrbo s kalcijem in kalijem, zato
redno škropimo tudi s pripravkom iz mleka (redčimo z vodo 1:1) in kopriv.
Uporabimo pa lahko tudi druge, kupljene pripravke: na osnovi sojinega lecitina,
njivske preslice, timijana in brina.
V veliko pomoč pri utrjevanju rastlin so nam lahko tudi pripravki na osnovi
morskih alg ter druga organska gnojila. Redno skrbimo za odstranjevanje zalistnikov, spodnjih listov (ko plodovi dosežejo velikost oreha)
in listov po rastlini (do pet na teden). S tem poskrbimo, da je med listi več
zraka, ostali listi pa dobijo več hranil in energije ter so posledično bolj
odporne na bolezni. Dobre sosede so: bazilika, ognjič, pelin ali kapucinke, ki
pripomorejo k večji odpornosti paradižnika. Privabilni posevki so ravno tako
dobrodošli. Razna zelišča in dišavnice privabijo škodljivce, saj se raje
zadržujejo na njih kot pa na naših paradižnikih.
Za spremljanje pojava žuželk in
ustrezno pravočasno ukrepanje najpogosteje uporabljamo barvne lepljive plošče. V
veliki meri se uporabljajo rumene lepljive plošče, vendar se na te lepijo tudi
koristni organizmi. V zavarovanih prostorih so dobrodošle tudi modre lepljive
plošče, ki privabljajo resarje. Z uporabo takih plošč lahko zmanjšano
populacijo škodljivcev.
Ali ste vedeli?
- Razhudnikovk (paradižnik, paprika, krompir) ne sadimo skupaj.
Predvsem moramo poskrbeti, da posadimo krompir čim dlje od paradižnika.
- V bližini
rastlin se raje izogibamo kajenju ali pa si po kajenju vsaj temeljito umijemo
roke. S tem zmanjšamo tveganje za pojav tobakovega virusa.
|
Paket za sočne in zdrave paradižnike
Bio Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost pa je potrjena v strokovnih laboratorijih. Izbrani izdelki
Bio Plantella za paradižnike: posebej prilagojena organska zemlja za paradižnike, 100 % organsko gnojilo višje vrednosti
Nutrivit za paradižnike in plodovke, organsko tekoče gnojilo iz morskih alg z dodanim kalijem, naravni pripravek iz njivske preslice
Vital, ki krepi odpornost rastline in
Kalcij za paradižnike, ki preprečuje gnitje in pokanje plodov, so preverjeno učinkoviti za vzgojo sočnih in zdravih paradižnikov. Mi smo preverili na svojih, vi pa se boste prepričali na vaših rastlinah.
Za največji uspeh uporabite:
Organsko kalcijevo gnojilo preprečuje in zdravi fiziološke bolezni. Zdravi gnitje vršičkov na paradižnikih in ostalih vrtninah.
Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje plodovk. Dodan naravni kalij prinaša bolj čvrste plodove polnega okusa.
Naravni pripravek za krepitev paradižnika in drugih plodovk na osnovi njivske preslice. Rastlinam krepi celično steno in deluje kontaktno, kar dvigne odpornost.